Tiskane izdaje
Zagreb – Ko je predsednik največje hrvaške opozicijske stranke HDZ Tomislav Karamarko odhajal v Dubrovnik na srečanje ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov, to ni bilo vredno niti omembe. Ob vrnitvi pa je završalo.
Tomislav Karamarko je namreč napovedal, da bo njegova stranka HDZ, ko bo prišla na oblast – to naj bi se po njegovih besedah zgodilo na parlamentarnih volitvah prihodnje leto –, najprej »opravila« s »kvazi zgodovinarji, ki zgodovino pišejo po svoje«. O njih in njihovem delu je voditelj hrvaške opozicije dejal, da je o »zgodovini treba pisati realno, da ne bi še naprej učili kvazi komunistične zgodovine, v kateri enega izmed desetih največjih svetovnih zločincev, Josipa Broza Tita, predstavljajo kot veseljaka in hedonista, torej povsem normalnega človeka. Ta sodelavec nekdanje sovjetske obveščevalne službe in Stalina, izvajalec na tisoče in tisoče umorov mora biti sankcioniran,« je dejal Karamarko, ki je tudi sam diplomiral iz zgodovine v Zagrebu v času Jugoslavije.
Tito bo torej prva tarča lustracije HDZ. »Tega zločinca bomo pregnali z vseh ulic in trgov na Hrvaškem,« je še napovedal in dodal, da poskuša sedanja levosredinska hrvaška oblast »zločinca Tita« spremeniti v antifašista, tako kot je bil »evropski antifašist« Charles De Gaulle, pa tudi, da hrvaška vlada poskuša prikriti komunistične zločine in da so v vladi ljudje, ki so bili nekoč v centralnem komiteju komunistične partije.
Sledili so odzivi na vseh straneh. Neimenovani vir iz HDZ je za Večernji list pojasnil, da z izvajanjem lustracije ne nameravajo iz javnega življenja izključiti današnjih 80-letnikov in otrok komunističnih veljakov, temveč spremeniti družbeno ozračje, da bi obsojali vse totalitarne režime, tako nacistične in fašistične kot komunistične. Na drugi strani pa je Snježana Koren z oddelka za zgodovino zagrebške filozofske fakultete za Jutarnji list dejala, da bi »Karamarko, če že govori o lustraciji, moral začeti pri sebi, ker nas vrača v leto 1949, ko je stranka na oblasti določala, kako je treba pisati zgodovinske učbenike«. Časnik je v ločenem komentarju opozoril, da Karamarkov udar pravzaprav napoveduje prihajajočo »orbanizacijo« Hrvaške.
Princ srnjega pogleda
Oglasila se je tudi vnukinja Josipa Broza Tita Saša Broz, znana hrvaška kulturnica. V precej ironičnem tonu je dejala: »Tomica [pomanjševalnica imena Tomislav, op. a.], rada te imam. Žívi še tisoč let!« Rekla je še, da je Karamarko odslej njen idol, »zaščitniški princ toplega, srnjega pogleda«. Dodala je, da bo podprla predlog, po katerem bi po izbrisu vseh imen trgov, ulic, sprehajališč, ki zdaj spominjajo na njenega dedka, te preimenovali v – Trg Tomislava Karamarka Presvetlega.
»Ideološka« zgodba se dogaja tudi v »rdečem« Splitu, katerega prvi mož je Ivo Baldasar iz stranke SDP. Te dni se je na dnevnem redu seje mestnega sveta znašel predlog za imenovanje ene od splitskih ulic v naselju Mejaši po Prvem splitskem partizanskem odredu, ki so ga pripravili člani združenja antifašistov. Vendar je predsedujoči Ivo Baldasar predlog umaknil z dnevnega reda seje, in sicer na pobudo predstavnika HDZ, ki je pojasnil, da gre za proceduralne pomanjkljivosti. Zdaj napovedujejo nova usklajevanja in novo iskanje konsenza, povezanega s to pobudo.
Za popolno ideološko sliko hrvaškega trenutka pa ne smemo pozabiti še na dogodek, ki se je pred kratkim zgodil v osnovni šoli Vladimirja Nazorja v Pločah. S stene je bila namreč sneta fotografija prvega hrvaškega predsednika Franje Tuđmana, umaknjena pa tudi sveča, postavljena poleg spominske plošče z imeni tistih, ki so umrli v domovinski vojni in so bili nekoč učenci te šole. Slaba volja članov združenja staršev umrlih v domovinski vojni je bila nepopisna. Svečo bodo po napovedih vrnili, slike pa menda ne.
Franjo Tuđman in Tito
Nobena skrivnost ni, da si je dal prvi hrvaški predsednik in vodja HDZ Franjo Tuđman v svojem uradu postaviti doprsni kip Josipa Broza Tita. Znano je tudi, da je Tuđman v devetdesetih letih osebno preprečil pobudo zagrebške mestne skupščine, da bi preimenovali Trg maršala Tita v Zagrebu (kjer stojita Hrvaško narodno gledališče in po novem tudi glasbena akademija). Kaj kmalu po Tuđmanovi smrti je HDZ izgubila oblast v Zagrebu, pobude za spremembo imena enega najlepših zagrebških trgov, ki se tu in tam pojavijo, pa so ostale in ostajajo zgolj na papirju.
