Ta v javno objavljenem pismu obtožuje Plenkovića »politične prostitucije«. Namreč, »s koalicijo s HNS je pokazal popolno neobčutljivost za temeljne vrednote hrvaškega naroda«. Košić je zapovedal: »Vaša stranka ni demokrščanska in tega imena ne sme uporabljati, ker ste osebo, ki je vodila 'Pohod za življenje' zamenjali z osebo, ki je sodelovala na paradi gejev.«
Do zdaj je to najbolj grob napad na Andreja Plenkovića, ki je še toliko bolj neprimeren, ker prihaja od katoliškega škofa. Nikakršna skrivnost ni, da je k vzponu HDZ in njenem obstanku na oblasti precej prispevala prav Katoliška cerkev. Franjo Tuđman in Franjo Kuharić sta v devetdesetih izvrstno sodelovala. Res je, da je kardinal Kuharić med prvimi obsodil zločine, storjene po Nevihti, a zaradi tega ga ni kritizirala HDZ, ampak domnevno liberalni in opozicijski HSLS. Njegov naslednik Josip Bozanić je konec devetdesetih spregovoril o »grehih v strukturah«. V tej besedni zvezi so vsi prepoznali HDZ. Z izjemo njega, ker je to besedno zvezo uporabil zgolj takrat in nikoli več, čeprav je bilo za to še veliko priložnosti. Nekdanjemu predsedniku HDZ in premieru Ivu Sanaderju, prav tako HDZ, se sodi zaradi koruptivnih dejanj. S privatizacijo so izvedli nezaslišan rop, toda Cerkev molči tudi v zvezi z afero Agrokor, čeprav smo včeraj izvedeli, da so že samo tri podjetja iz koncerna na podlagi jamstev zadolžena v okviru nezaslišanega finančnega inženiringa za 12 milijard evrov (90 milijard kun). Hrvaški proračun znaša 120 milijard kun.
Cerkev je zaradi svetovnonazorskih vprašanj redno udrihala po levih vladah. Isti škof Košić je Zorana Milanovića (SDP) imenoval »prevaranta in lopova«. Vse to pa samo zato, ker je hotel iti v koalicijo z Božom Petrovom iz Mosta, ki so ga zaradi tega imeli za »izdajalca in naivneža«. Za tem je Petrov, sicer zelo blizu Cerkvi, preklical podpisani sporazum in šel v koalicijo s Tomislavom Karamarkom (HDZ).
Kapitol škofa iz Siska
Težko, da bo takšna kritika karkoli spremenila pri škofu Košiću, ki trmasto goni svoje. Na zagrebškem letališču je pričakal obsojenega vojnega zločinca Darija Kordića, v Sisku pa je odkril spominsko ploščo ustaškim vojakom. Zaradi desnega ekstremizma in zgodovinskega revizionizma, in ne zaradi ekumenizma javno podpira odpadnika HZD in nekdanjega ministra za kulturo Zlatka Hasanbegovića, ki je vidni član islamske skupnosti na Hrvaškem.
Košić že od prvega dne deluje bolj kot politični aktivist kakor škof z nepogrešljivim občutkom za napačno stran, ne glede na to ali nekaj zagovarja ali pa preklinja. V Sisku je tako spet na oblasti SDP, prav tako »županova prijateljica«. Kljub lanskim gorečim pridigam je v enem od znanih hrvaških romarskih mest zmagala leva koalicija. Niti pri zagovarjanju ni bil Košić nič kaj bolj uspešen. V spominu nam je ostala njegova zavzetost glede odstavljenega ministra braniteljev Mije Crnoja (HDZ), ki ga je, tako kot ministrstvo, osebno blagoslovil. Rezultat? Crnoja je bil izvoljen v torek, razrešen pa že v četrtek. Zaradi vsega tega bi moral biti Plenković, zgodovinsko gledano, bolj zaskrbljen zaradi širše podpore kakor zaradi napadov škofa Košića.