Skrajni islam v »naših« prostorih

Iz BiH in Kosova poročajo o aretacijah skrajnežev. Vrstijo se obsodbe početja IS, Hrvaško pa skrbi zaradi »volkov samotarjev«.

Objavljeno
05. september 2014 19.26
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb

Zagreb, Sarajevo – Aretacija­ dobrega ducata ljudi zaradi­ suma terorističnih dejavnosti­ v Bosni in Hercegovini še odmeva.­ Odzivi prihajajo od povsod. »Krak« dogajanja prihaja tudi iz Hrvaške.

Državno tožilstvo BiH je sporočilo, da je bilo v akciji Damask, ki je potekala pod vodstvom obveščevalne službe, v enajstih mestih v BiH privedenih 16 ljudi zaradi suma terorističnih dejavnosti, so poročale agencije. Med prijetimi je bil tudi vodja vahabitov oziroma salafistov, znanih po ravnanju po strožjih pravilih islama, Bilal Bosnić, ki je ob prijetju, kot so poročali spletni portali v BiH, vzklikal, da bo »nekega dne ves svet muslimanski, tudi Vatikan«. Kriminalistične preiskave še potekajo, dva prijeta v akciji pa sta že na prostosti.

Po neuradnih ocenah varnostno-obveščevalnih služb v BiH je v preteklih mesecih najmanj 150 ljudi iz BiH odšlo v Sirijo in Irak, da bi se tam pridružili skrajnim islamističnim skupinam, vključno z Islamsko državo (IS) in Fronto al Nusra, ki je blizu teroristični mreži Al Kaida. Ob vsem tem navsezadnje ni zanemarljiv podatek, da je mogoče iz Sarajeva poleteti v Turčijo, v neposredno bližino Sirije, celo za manj kot 100 evrov.

Sicer pa so visoki predstavniki islamske vere v Bosni in Hercegovini (npr. mufti v Travniku Ahmed Adilović in Mustafa Imamović, profesor v Gazi Husrev-begovi medresi v Sarajevu) ostro obsodili­ dejanja IS, skupni imenovalec pa je, da »njihovo delovanje nima nobene zveze z načeli islama in šeriata ter da gre za verske odpadnike«. Oglasil se je tudi vrhovni mufti hrvaške muslimanske skupnosti na Hrvaškem Aziz Hasanović, ki je ostro obsodil početje IS, dodal je, da je »žalostno, ker je prišel čas, ko je treba braniti islam pred nekaterimi muslimani, ki islamu zlasti škodujejo«.

Nekaj podobnega se je zgodilo tudi na Kosovu, kjer je tamkajšnja policija prijela najbolj znanega in menda najvplivnejšega vahabita ter imama džamije Sultan Fatih v Prištini Shefqeta Krasniqija. Bremenijo ga, da je pozival k »oblikovanju skrajnih struj«. Dokaj spregledano je ostalo dejstvo, da je kosovska policija že sredi prejšnjega meseca v veliki akciji privedla 40 oseb, osumljenih sodelovanja v vojni v Siriji in Iraku na strani IS in fronte Al Nusra.

Novačenje in financiranje

Zanimivo je, da je parlament BiH junija letos sprejel spremembe kazenske zakonodaje, po kateri se zdaj sodelovanje državljanov BiH v oboroženih spopadih v tujini obravnava kot kaznivo dejanje, za katero je zagroženih do deset let zapora. Zaporne kazni so predvidene tudi za tiste, ki novačijo in financirajo tovrstne odhode v tujino. Prav v tem je bržkone treba iskati vzroke za akcijo Damask.

V zdajšnjem kontekstu in okviru, v katerem se dogaja precej povezanega s skrajnim islamizmom v »naših« prostorih, bržkone ne gre spregledati nedavno objavljenega javnega dokumenta hrvaške varnostno-obveščevalne službe (SOA), ki je v njem zapisala, da »sosednje države resneje ne ogrožajo hrvaške varnosti«. O sosednjih državah so analitiki pravzaprav ocenili, da gre bolj ali manj le za Bosno in ­Hercegovino.

Hrvaški obveščevalci so opozorili na »tiste, ki odhajajo iz soseščine na bojišča v Siriji, Irak … Mišljeni so zlasti posamezniki iz sosednje Bosne in Hercegovine, ki na poti do bojišč Hrvaško uporabljajo samo kot tranzitno deželo. Ob tem so hrvaški »tajni analitiki« namenili precej pozornosti tudi prepoznavanju tako imenovanih volkov samotarjev, oseb, ki so pripravljene in sposobne storiti kakšno teroristično dejanje, vendar jih je zelo težko povezati s terorističnimi skupinami, saj imajo – čisto preteklost.

Na Hrvaškem se hkrati dogaja še ena zgodba, povezana z IS. Skrajneži IS so namreč napovedali, da bodo usmrtili še enega talca – humanitarca Davida C. Hainsa, ki so ga prijeli v začetku lanskega leta na meji med Turčijo in Sirijo. Škot je prišel na Hrvaško pred petnajstimi leti kot vodja urada humanitarne organizacije Samariter Bund, se zaljubil v Dragano Prodanović, s katero se je leta 2010 tudi poročil, družina (David in Dragana imata mladoletno hčer) pa živi v Sisku.