Smerokaz za nadaljnjo pot dežele večnega sonca

Rezultati nedeljskih lokalnih volitev v Makedoniji bodo pokazali, ali bo država nadaljevala po poti sprememb, ki so se začele letos z ustoličenjem nove koalicijske vlade SDSM. V veliki večini občin je več kot dvanajst let na oblasti stara politična garnitura VMRO-DPMNE.

Šlo je za nadaljevanje izrednih parlamentarnih volitev in političnih sprememb, ki so maja pripeljale na oblast Socialdemokratsko stranko Makedonije (SDSM) pod vodstvom novega premiera Zorana Zaeva, ki je bil aprila ranjen ob vdoru v hram demokracije. V Makedoniji so v četrtek izrekli prvo zaporno kazen zaradi nasilja v parlamentu. Privrženec VMRO-DPMNE Pance Angelov, ki je s somišljeniki vdrl v poslopje parlamenta in tedanjo poslanko SDSM, zdaj pa obrambno ministrico Radmilo Sekerinsko, povlekel za lase ter jo vrgel na tla, je bil obsojen na štiri leta zapora. V aprilskih izgredih v režiji takratne vladajoče konservativne stranke je bilo poškodovanih sto ljudi, med njimi osem poslancev. Devet ljudi je bilo maja obsojenih na pogojne kazni.

Nekdanji režim se še ni predal

Volilno pravico na lokalnih volitvah je imelo 1.814.644 ljudi, ki so v prvem krogu izbirali župane in občinske svetnike v 80 občinah ter v Skopju. Drugi krog bo 29. oktobra. Kandidatne liste je vložilo 19 strank in koalicij, kandidature za 64 neodvisnih kandidatov in list pa so vložile skupine državljanov. Volitve je nadziralo 300 opazovalcev misije OSCE/ODIHR, prvi incidenti pa so se zgodili že pred volitvami. Na lokalni ravni je VMRO-DPMNE doslej vodila kar 57 občin od skupaj 80. Po mnenju poznavalcev so volivci v nedeljo odločali tudi o tem, ali se bo Makedonija razvijala in sprejela potrebne reforme za nadaljevanje po evropski poti ali pa bo ostala razdeljena in izolirana država. Čeprav so uradno vsi za Zahod, naj bi volivci izbirali tudi med Vzhodom in Zahodom ter med državljanskim in etničnim karakterjem države.

Lokalne volitve bodo pokazale, koliko moči je še ohranil nekdanji režim prvaka VMRO-DPMNE Nikole Gruevskega in kako se je v prvih štirih mesecih na oblasti izkazala nova vladajoča koalicija SDSM in strank albanske manjšine Demokratske unije za integracijo (DUI) in Zveze za Albance (DR-ADP, Uniteti, NDP). Ker se Gruevski boji poraza na lokalnih volitvah, je že napovedal, da bo VMRO-DPMNE merila svoj uspeh ali neuspeh s številom občin, v katerih bo slavila, čeprav je jasno, da ima zmaga v velikih mestih veliko večjo težo kot v ruralnih okoljih.

Gruevski naj bi poskušal z lokalnimi volitvami izsiliti novo politično krizo in predčasne parlamentarne volitve. Takšen scenarij bi mu omogočil politično preživetje, hkrati pa bi imel s sodelavci več možnosti, da zavlačujejo sodne procese in se izogibajo odgovornosti, ki bremeni njihovo vladavino. Poleg hudih obtožb posebnega javnega tožilstva se Gruevski srečuje tudi s trenji znotraj VMRO-DPMNE, saj menda vse več članov navija, naj stranko prevzame nekdanji zunanji minister Antonio Milošoski.

Približevanje Natu in EU

V predvolilni kampanji dveh nasprotujočih si političnih blokov s SDSM in VMRO-DPMNE na čelu se je Zaev osredotočil na lokalne probleme, Gruevski pa na velike teme, ki so značilne za parlamentarne volitve. Na eni strani je Zaev obljubljal vladno podporo občinam, na drugi pa je Gruevski kritiziral sedanjo oblast. Prvak VMRO-DPMNE se je hvalil z uspehi svoje dolgoletne vladavine in obljubljal na tisoče novih delovnih mest ter kritiziral sporazum o dobrih sosedskih odnosih med Makedonijo in Bolgarijo, vladno strategijo o migrantih in gospodarsko politiko. Premier je obljubljal razvoj lokalne infrastrukture ter rešitev vrste ekoloških problemov v občinah, ki se že leta ubadajo s čezmernim onesnaževanjem zraka in vode.

V albanskem korpusu je letos v primerjavi s preteklimi parlamentarnimi volitvami največ izgubila DUI Alija Ahmetija, ki je še vedno najmočnejša albanska stranka, čeprav se je število njenih poslancev v sobranju zmanjšalo kar za polovico. Njen položaj sta tudi na lokalnih volitvah ogrožali novi albanski stranki Besa in Zveza za Albance, ki sta merili na zmago v Tetovu, Gostivarju in Strugi, ki so za Albance ključnega pomena. Koalicija, zbrana okoli SDSM, sicer šteje skupno 22 političnih subjektov, na njeni listi pa je okoli 40 odstotkov predstavnikov civilne družbe, vključuje pa tudi vse etnične skupnosti, ki živijo v Makedoniji, kar bi ji lahko dalo dodatno moč. Rezultati lokalnih volitev bodo vplivali tudi na proces približevanja Makedonije Natu in Evropski uniji.