Tiskane izdaje
Iz evropske komisije so v četrtek Budimpešto obvestili, da so zaradi netransparentnosti pri podelitvi posla začeli uradni postopek o morebitnih prekrških v 12,5 milijarde evrov vrednem sporazumu, ki ga je Madžarska o posodobitvi svoje edine jedrske elektrarne na začetku prejšnjega leta sklenila z Rusijo. »Mi gremo s poslom vseeno naprej,« je včeraj obljubil madžarski premier Viktor Orbán.
Predsednik madžarske vlade je Bruselj obtožil, da ponovno uporablja dvojne standarde, saj v zadnjem času nikjer v Evropi niso preklicali nobene pogodbe o vlaganju v jedrsko energijo. Po njegovih besedah evropska komisija zgolj zastopa interese evropskih družb, ki jih seveda zanima tako velik projekt. »Kjer je meso, so tudi muhe,« je povedal Orbán.
Zaradi zagotavljanja poceni energije je razširitev »Paksa« nujno potrebna, je madžarski voditelj izjavil v svojem rednem štirinajstdnevnem intervjuju za javni radio Kossuth. Jedrsko elektrarno s štirimi reaktorji, ki proizvaja okoli 40 odstotkov električne energije v državi, so leta 1982 odprli v bližini mesta Paks s približno 19.000 prebivalci, ki leži ob Donavi kakih 120 kilometrov jugozahodno od prestolnice. Izvorno je bila njena življenjska doba 30 let, a so ji jo podaljšali, madžarski parlament pa je že pred več kot šestimi leti podprl zamisel o njeni razširitvi. O tem so januarja lani sklenili meddržavni sporazum, v katerem se je rusko državno podjetje Rosatom zavezalo, da bo postavilo še dva reaktorja, ruska država pa je obljubila deset milijard evrov dolgoročnega posojila, s katerim bi plačali 80 odstotkov projekta; preostalo četrtino bi prispevala Madžarska oziroma njeni davkoplačevalci.
Že takoj ob podpisu sporazuma so začeli deževati očitki. Največ kritikov je opozarjalo, da članica Evropske unije v času, ko se zaostrujejo odnosi med Zahodom in Moskvo, ne bi smela podpisovati takšnih pogodb, ki bi jo naredile še bolj odvisno od ruskih energentov. Tovrstne skrbi so v Bruslju odpravljene, so govorili v Budimpešti in mahali s pismi, ki sta si jih takoj po podpisu sporazuma izmenjala njihov predsednik vlade in takratni predsednik evropske komisije José Manuel Barroso. Ta je na Orbánova zagotovila, da v sporazumu ni nič narobe, odgovoril, da ima v vsebinskem smislu komisija sicer nekaj tehtnih pripomb, ne pa tudi zadržkov, saj spoštuje pravico vsake članice, da sama izbere svoje vire energije.
Pač pa so predstavniki madžarskih oblasti, ko so se hvalili z evropsko »odobritvijo« projekta, vedno zamolčali tisti del Barrosovega pisma, v katerem opozarja, da Bruselj bolj vznemirja sama forma oziroma kako odprt je bil sam postopek sklenitve posla in da bo tudi to komisija temeljito preverila. Kritika o netransparentnosti je zdaj tudi vzrok za začetek postopka komisije proti Madžarski, ki mora v dveh mesecih Bruslju zadovoljujoče odgovoriti na očitke. Če ji to ne bo uspelo, jo čakajo finančne kazni. V Budimpešti te očitke že zdaj ostro zavračajo, trdijo, da bo projekt 60 odstotkov poslov prinesel madžarskim in drugim družbam iz EU, »političnim« pritiskom evropskega centra na suvereno »ekonomsko« odločitev ene od članic pa so se pripravljeni upreti tudi po sodni poti.
Očitki o netransparentnosti sporazuma so se na Madžarskem pojavljali že od vsega začetka, saj o tem, kaj zares piše v pogodbi, tudi tamkajšnja javnost dolgo ni poznala nobenih podrobnosti. Dokler jih niso pred poldrugim letom na ruskih internetnih straneh izvohali novinarji spletišča vs.hu in razkrili, da še tisto, kar so dotlej govorili predstavniki madžarskih oblasti, ne drži. Ti so namreč javno razlagali, da bo morala Madžarska svoj 20-odstotni delež pri projektu plačati šele proti koncu izteka 21-letnega posojila, razkrite podrobnosti pa so pokazale, da bi morali madžarski davkoplačevalci za vsak račun Rosatoma v 15 dnevih prispevati petino zneska. Če tega ne bi storili, bi jih čakale visoke kazni, po 180 dnevih neplačila pa bi lahko ruska stran odpovedala posel in zahtevala povrnitev vsega denarja. »Zaradi tega bi država lahko bankrotirala,« so takrat zapisali na spletišču Hungarian Spectrum.
