Sporni referendum v BiH je politična provokacija

Referendum o delovanju pravosodja ter visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH je le poizkus predsednika Republike srbske, da spet opozori nase in prekine lastno politično izolacijo. Sporni načrt ne pomeni uvoda v odcepitev RS, ki jo Milorad Dodik napoveduje že več let.

Parlament Republike srbske je na predlog Milorada Dodika glasoval za izvedbo referenduma, ki naj bi ga razpisali v roku pol leta. Odločitev o njegovi izvedbi mora potrditi svet narodov. V zgornjem domu parlamenta RS, v katerem so zastopani Srbi, Bošnjaki in Hrvati ter manjšine, odločitve o referendumu niso sprejeli. Proti referendumu so v zgornjem domu glasovali Bošnjaki, ki se tudi niso udeležili glasovanja v parlamentu RS. Vlogo arbitra bo najverjetneje prevzelo ustavno sodišče v RS, ki praviloma odloča tako, kot mu ukaže politika.

Farsa brez konkretnih posledic

Bošnjaški poslanci so že pozvali mednarodno skupnost, naj prepreči izvedbo referenduma. V nasprotju z njimi je predsednica vlade RS Željka Cvijanović prepričana, da v načrtovanem razpisu referenduma o delovanju pravosodja v BiH ni ničesar neustavnega in da ni v nasprotju z daytonskim sporazumom. Ker tudi v mednarodni skupnosti vedo, da ima oblast v RS prav, je še izjavila Cvijanovićeva, ne morejo nikogar kaznovati. Po mnenju opozicije v RS (Narodno demokratično gibanje, Zveza za spremembe ter Srbska napredna stranka in Srbska demokratska stranka), je referendum po eni strani napačna odločitev, ki bo imela negativne posledice, po drugi pa velika farsa, v obeh primerih pa bo za morebitne posledice odgovorna vladajoča koalicija.

Na spornem glasovanju naj bi se ljudje izrekali o tem, ali podpirajo vsiljene in protiustavne odločitve visokega predstavnika mednarodne skupnosti Valentina Inzka, še posebej tiste o vzpostavitvi sodišča in tožilstva BiH, ter njihovo izvedbo v RS. Gre za sodišče in tožilstvo, ki bi bila pristojna za pregon vojnih zločincev in organiziranega kriminala. Če bi v RS res izpeljali referendum, ne bi imel nobenih konkretnih izvršilnih posledic. Ne glede na izid referenduma, bi mu moral v vsakem primeru slediti paket novih zakonov, uredb in predpisov, kar pomeni dolgo pot do uveljavitve politične učinkovitosti referenduma.

Opozicija je druga stran iste medalje

Po mnenju analitikov gre za nesmiselno odločitev, ker se problem delovanja institucij ne rešuje na referendumu, temveč skozi institucije sistema. Referendum kot najvišje demokratično dejanje naj bi se nanašal tudi na najpomembnejša vprašanja sedanjosti ali prihodnosti družbe, v tem primeru pa gre za referendumsko farso.

Poznavalci primerjajo Dodikov predlog referenduma z referendumskim predlogom pokojnega srbskega vožda Slobodana Miloševića, ki je svoj čas hotel razpisati referendum o tem, ali lahko tedanji predstavnik mednarodne skupnosti Felipe Gonzáles pristane na beograjskem letališču ali ne. Po njihovem gre za več vprašanj v enem, ki jih ne bo razumelo kar 99 odstotkov prebivalcev RS.

Čeprav se je večina opozicije v RS vzdržala glasovanja, prevladuje prepričanje, da gre za drugo stran iste medalje in za kopijo Dodikove Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD). Navsezadnje je predsedujoči predsedstva BiH Mladen Ivanić, ki je porazil SNSD na ravni BiH in Dodika odrezal od odločanja, neomajno prepričan, da je entitetsko glasovanje ključ za obstoj BiH, ker bi vsak drug model vodil v preglasovanje, kar ni in nikoli ne bo dobro za BiH.

Ivanić tudi meni, da takšen urad visokega predstavnika mednarodne skupnosti (OHR), kot je zdaj, ko malo število dobro plačanih ljudi, ki ničesar ne delajo, zaslužijo pa veliko več kot bi v svoji državi, čeprav so v BiH, nima nobenega vpliva na politično sceno. Da ima OHR v BiH zgolj še vlogo mediatorja in opazovalca, so prepričani tudi številni analitiki.

Sodišča preganjajo samo Srbe

Zgovoren je tudi korak nazaj, ki ga je naredil Dodik pod pritiskom Beograda. Dodik je po pritisku srbskega premiera Aleksandra Vučića izjavil, da je pripravljen na nove pogovore o težavah, povezanih s sodiščem in tožilstvom BiH. Da bi deloval dosledno, je ponovil grožnjo, da če rešitve ne bo, bodo referendum izvedli. Vučić je priznal, da je Dodika v imenu Srbije prosil, naj znova pretehta odločitev glede referenduma, naj pa ga ne bi v karkoli silil. Da je referendum nespametna odločitev, je ocenil tudi srbski predsednik Tomislav Nikolić.

Predsednik RS je poudaril, da RS načelno ne nasprotuje pravosodnim institucijam BiH in ni za enostranske akcije, vendar se ne bo pustila ponižati. V tej zvezi je pojasnil stališče Banjaluke, da je treba zagotoviti, da bosta omenjeno sodišče in tožilstvo preganjala vse vojne zločince in ne le bosanskih Srbov, kot se je dogajalo doslej. Strnil je z besedami, da se ne smeta vmešavati v pravosodje RS, pri svojem delu pa se morata držati zakonov, kakršni so bili v veljavi v času, ko so bili vojni zločini storjeni, in ne kakršni so danes.

Valentin Inzko je odločitev za referendum ocenil kot kršitev daytonskega sporazuma, s katero je parlament RS prekoračil svoje pristojnosti. Kot je menil, BiH zaradi te njegove odločitve drsi v še večjo krizo, pri čemer pa je opozoril, da ima mednarodna skupnost v rokah instrumente, ki so nujni za ohranitev daytonskega sporazuma.

Spomnil je, da je zakon o sodišču BiH leta 2002 in zakon o tožilstvu BiH leta 2003 sprejel parlament BiH, za oba zakona pa so glasovali tudi poslanci SNSD. Sklenil je z ugotovitvijo, da bi lahko referendum porinil Republiko srbsko v izolacijo.

Ameriško veleposlaništvo v BiH se je odzvalo s kritiko, da gre za politično provokacijo, ki je alarmantna in predstavlja grožnjo varnosti, stabilnosti in napredku BiH. Kot je še menilo, se iz tega ne more roditi nič dobrega. Po mnenju ruskega veleposlaništva v Sarajevu gre za notranjepolitično vprašanje BiH, o neučinkovitosti pravosodnega sistema v državi pa čivkajo že vrabci.