Tiskane izdaje
Prva slovenska veleposlanica v Romuniji Jadranka Šturm Kocjan pravi, da je Romunija v zadnjih 25-tih letih zelo napredovala. Po njenem so krivi predsodki, da se premalo poslovnežev odloča za posel v Romuniji, čeprav 20 milijonski trg ponuja še veliko priložnosti za gospodarsko sodelovanje in je lahko odskočna deska za sodelovanje s sosednjimi državami kot sta Moldavija in Ukrajina ter s tretjimi trgi.
Da odhaja v nerazvito, revno, umazano in nevarno državo, kjer ne manjka beračev in te na vsakem koraku ogrožajo potepuški psi, so pred odhodom opozarjali tudi Šturm Kocjanovo. Večina ljudi namreč pozna Romunijo le po komunističnem diktatorju Nicolaeju Ceasescuju, najbolj slavnem vampirju Drakuli in po Romih. Napačne predstave o Romuniji si ustvarjajo tudi po zaslugi Romunov, ki povzročajo težave med tranzitom skozi Slovenijo.
Visoka gospodarska rast
Romunijo je v zadnjih letih zapustilo nekaj milijonov ljudi, ki so s trebuhom za kruhom odšli v Italijo, Francijo, Španijo in druge članice EU. Diktatorski režim je padel pred 25-timi leti, po letu 1990 pa so v Romuniji postopno začeli uvajati liberalno ekonomsko politiko in privatizirali podjetja v državni lasti. Po vstopu v EU leta 2007 je Romunija začela z novo fazo ekonomskega razvoja s številnimi tujimi investicijami in preoblikovanjem v tržno gospodarstvo. Lani je Romunija zabeližila 2,6 odstotno gospodarsko rast, ki je bila med najvišjimi v EU.
Šturm Kocjanova vidi veliko možnosti za gospodarsko sodelovanje na področju IT, obnovljivih virih energije, energetski sanaciji zgradb, hidro-energetiki, zaščiti okolja, kmetijstvu, prehrambeni industriji, prometu in turizmu. Po njenem je veliko možnosti za sodelovanje na kulturnem in znanstvenem področju, kjer se državi premalo poznata.
Po lanskih podatkih Economist Intelligence Unit (EIU) kmetijski sektor predstavlja 13 odstotkov BDP in zaposluje več kot četrtino prebivalstva. Glavni pridelki so žita, sladkorna pesa in krompir. Ker četrtino države prekrivajo gozdovi, ki jih je največ v Transilvaniji, se zelo hitro razvija tudi gozdarstvo. Industrijski sektor predstavlja dobro tretjino BDP in zaposluje 29 odstotkov prebivalstva. Veliko tujih investitorjev je vlagalo v težko industrijo, gradbeništvo, tekstilno industrijo in proizvodnjo avtomobilskih delov. V zadnjih letih se hitro razvijajo nove tehnologije, predvsem zaradi visoko kvalificirane in poceni delovne sile.
Drakula je zaščitna znamka
Storitveni sektor predstavlja 53 odstotkov BDP in zaposluje čez 40 odstotkov delovnega prebivalstva. Najbolj se razvija turizem, Romunija pa ponuja neokrnjeno naravo in pristno domačo hrano. Kot je še povedala Šturm Kocjanova se zadnja leta zelo krepi družinski turizem z manjšimi, lepo urejenimi prenočišči in hoteli, ki so cenovno dostopni.
Izpostavila je še Karpate, ki se lahko primerjajo z Dolomiti ali Alpami. Najbolj spektakularna je cesta Transfagaresana v južnih Karpatih, ki jo je dal za primer napada Sovjetske zveze in hiter umik romunske vojske čez gorovje zgraditi Ceausescu. Med najbolj obiskanimi turističnimi območji je tudi delta Donave, ki je narodni park pod Unescovo zaščito zaradi raznolikosti živalski vrst in bogastva ptic.
Šturm Kocjanova je opozorila, da Romi niso zgolj problem Romunije, s katero jih najbolj povezujejo, ker jih je veliko odšlo drugam v Evropo, kjer imajo z njimi take in drugačne izkušnje. Romunska vlada namenja veliko pozornosti urejanju njihvoih razmer in se priporoča za vse dobre prakse, ki jih imajo druge države.
Po besedah veleposlanice ne zdržijo trditve, da se lahko Slovenci primerjajo edino z Romuni, kjer je plača zdravnikov sto evrov, mladi pa hodijo prodajat svoje organe v Istanbul. Šturm Kocjanova pravi, da to preprosto ni res, ker morebitnega posamičnega primera ni mogoče kar posplošiti. Slovenci pa bi se lahko učili od Romunov, ki so naredili iz Drakule nacionalno zaščitno znamko, kako tržiti lastne znamenitosti.
