Tiskane izdaje
Zagreb - Hrvaški analitiki že dolgo opozarjajo, da v vodilni stranki na desnici, HDZ, ni prave enotnosti. Strankina sporočila so to zanikala. Dogajanje v zadnjih dneh zdaj pritrjuje analitikom.
Ko se je pred dobrimi tremi meseci pojavil Andrej Plenković in postal najverjetnejši kandidat za prevzem HDZ, so nekateri ocenili, da je njegov pogled na svet v primerjavi z večino v stranki drugačen, morda celo preširok, in ga ne bo mogoče prekriti, kaj šele preseči. Te dni, ko je na družabnih omrežjih zaslediti precej zajedljivih tonov na Plenkovićev račun, ne le nanj kot na predsednika vlade, ampak zlasti kot na šefa stranke, se zdi, da ugibanja o precejšnjih razhajanjih v pogledih na določena vprašanja v stranki še kako držijo.
Eden od dokazov je tudi sobotni protestni shod na zagrebškem Trgu bana Jelačića, ki so ga - vsaj uradno - pripravile članice združenja Ženske v domovinski vojni iz Zadra. Stotnija udeležencev je poslala Plenkoviću sporočilo, da so nezadovoljni zato, ker Zlatko Hasanbegović ni ostal na položaju ministra za kulturo in ker je namesto njemu namenil ministrski položaj Nini Obuljen Koržinek. Slednjo del članstva v HDZ doživlja kot ideološko levo usmerjeno, njeno imenovanje, ne pa vnovičnega imenovanja Hasanbegovića, pa kot ideološko izdajo. Na družbenem omrežju se je že pojavilo nekaj fotografij razrezanih članskih izkaznic, ki le potrjujejo domnevo o svojevrstnem radikalnem desnem udaru na Plenkovića.
Moteča modernizacija stranke
Očitki desnega krila HDZ na račun Plenkovića so do neke mere razumljivi. Povprečni član v HDZ je bolj naklonjen konservativnemu in nacionalistično domoljubnemu načinu razmišljanja, kot ga je pred kratkim poosebljal Hasanbegović. Ministra, ki je bil zaradi nekaterih spornih postopkov deležen precejšnjih kritik, tudi mednarodnih organizacij, je podprl nekdanji vodja stranke Tomislav Karamarko, pa tudi volivci so mu na volitvah namenili skoraj 12.000 preferenčnih glasov.
Karamarka ni več, Hasanbegović ni več minister za kulturo, Plenković pa se obrača k združevanju in konstruktivnim politikam in ne več k ideološkim delitvam. Povprečno članstvo v HDZ bi vztrajalo pri svoji po mnenju političnega komentatorja tednika Express Tomislava Klauškega »radikalno desničarski poti zastarele stranke«. Modernizacija HDZ je za okorele člane postala moteča. Zato ne preseneča, da vztrajajo pri konservativnosti in nacionalistično domoljubnem načinu razmišljanja, na čelu stranke pa vidijo prav Zlatka Hasanbegovića.
Razmere v HDZ so živahne. Plenkoviću članstvo, vsaj tisti del, ki si želi, da se okostenela stranka preoblikuje v evropsko demokrščansko opcijo, zaupa, ga podpira, skupaj z javnomnenjskimi odstotki zaupanja si Plenković le še dodatno utrjuje položaj.
Zagovornike konservativnosti to moti, v Hasanbegoviću zato vidijo pravega človeka, ki bi »udaril« po šefu ter mu omajal ugled in položaj.
Novost na desnici?
Vprašanje, ali je čas za ustanovitev nove stranke na desni strani političnega prostora, je za zdaj še brez odgovora. Ugibanj vendarle ne manjka; celo po saborskih hodnikih je slišati, da bi prav Hasanbegović, skupaj s strankarsko kolegico in poslanko HDZ Bruno Esih (zagovornico lustracije in podobnih prepričanj, kot jih ima Hasanbegović), utegnil zapustiti poslanske vrste HDZ in se preseliti v kak drug poslanski klub. Vendar je tistih, ki menijo, da bo ostal v matični stranki, veliko več, saj bi zunaj nje, kljub podpori, ki bi mu jo najbrž namenila različna združenja, izgubil status, ki si ga je ustvaril prav v HDZ (s pomočjo Karamarka).
Politični komentatorji dopuščajo tudi možnost hujših prerivanj v vladajoči HDZ. Vendar še ne kmalu, nezadovoljneži naj bi počakali na lokalne volitve, napovedane za maja prihodnje leto, rezultati pa bi pokazali, ali je čas za rušenje strankarskega vodstva. »Vsak ima pravico do lastnega mnenja,« je edini odgovor Plenkovića na vprašanje, kako ocenjuje trenutne razmere v stranki, ki jo vodi.
