Tiskane izdaje
»Živimo v časih, ki počasi spominjajo na tiste, ko je vladal nacizem,« je bil neposreden Princ Albert von Linchenstein, član Svetovnega mirovnega vrha Sri Swami Madhavananda.
»Ko bodo otroci odrasli, nas bodo vprašali, ali nismo videli, kam to pelje. Od nas bodo terjali odgovore,« je opisal resnost sodobnega položaja.
Omenil je tudi zgodbo, ki jo je slišal od ameriških staroselcev. Njihovi predniki so hoteli spoznati kulturo belega človeka, ki je prišel k njim. Na koncu so ugotovili, da mu je najpomembnejše ukvarjanje z majhnimi papirnatimi predmeti (denarjem) in da ga narava ne zanima. »Tudi sam sem spoznal podobno,« je dodal, »iz ljubezni in spoštovanja smo naredili posel.« V času hudega nasilja nad naravo in med ljudmi vidi rešitev v povsem novem socialnem dogovoru.
V petek se je v Združenih narodih na Dunaju, ob rojstnem dnevu državnika in mirovnika Mahatme Gandhija, zbralo več kot dvesto mednarodnih udeležencev iz Avstrije, Indije, Madžarske, Slovenije, Češke, Slovaške, Hrvaške, Avstralije, Ukrajine, ZDA, Nizozemske, Mehike in Nemčije. Gandhijev rojstni dan, ki se vsako leto praznuje 2. oktobra kot svetovni dan nenasilja, so zaznamovali na srečanju Joga kot pot k nenasilju, ki sta ga podprla tudi vodja Unesca Irina Bokova in Gandhijev vnuk Arun Gandhi.
Pohlep vodi k nasilju
»Kajti strah je tisti, ki vodi v nasilije,« meni dr. Klaus Renoldner, vodja nevladnega komiteja za mir pri Združenih narodih na Dunaju. Ocenjuje, da je razoroževanje v konflikt ujetih strani pomembno, a manj kot preprečevanje kulture strahu, v kateri živimo. »Strah pa se povečuje zaradi čedalje večjega prepada med revnimi in bogatimi.«
Ustanovitelj Svetovnega mirovnega vrha Vishwaguruji Paramhans Swami Maheswarananda meni, da je največja ovira do nenasilja mentalna onesnaženost, ki se začne pri vsakem posamezniku: »Kdor ustvarja vojne, trpi zaradi posledic.« Ocenil je, da je naša največa težava pohlep. »V sedanji stiski z begunci se najbolj ogrožene počutijo tisti, ki jim je na prvem mestu osebna lastnina. Gandhi je povedal, da ima mati narava dovolj za vsakogar, a ne za zadovoljitev pohlepa vsakogar.« Kot poudarja tisočletna modrost joge, se miru in sreče ne da kupiti na trgu, lahko ju negujemo v sebi, kar zahteva trud in odrekanje. »Joga v vsakdanjem življenju ne pomeni le meditacije, ampak odprte roke za vse, kar zahteva prebujeno zavest.«
»Ali je utopija, da naše življenje postane joga?« je vprašal dr. HR Nagendra, direktor Univerze Vivekananda v Bangaloreju, predstavnik indijskega ministrstva za jogo in ajurvedo ter svetovalec indijskega premiera Narendra Modija. Kot nekdanji sodelavec Nase se zdaj intenzivno ukvarja z znanstvenim preučevanjem joge. Do zdaj so potrdili, da uravnoveša levo in desno možgansko polovico in umirja um: »Kar je bistveno za zmanjšanje pohlepa.« Spomnil je tudi, da je najvišji princip joge nenasilje, ahimsa.
Generalni sekretar Svetovnega vrha religij Bawa Jain meni, da verski voditelji lahko prispevajo k svetovnemu miru največ: »Njihov vpliv na množice presega političnega.« Omenil je, da je islam najhitreje rastoča religija na svetu, ki pa ima v svojem bistvu nenasilje: »Muslimansko sveto romanje hadž namreč zaznamuje sledenje najvišjim etičnim načelom, ki sta jih v udejanjila tako Mahatma Gandhi kot dr. Martin Luther King.«
Mahamandaleshvar Swami Vivekpuri, predstavnik Joge v vsakdanjem življenju in predsednik Hindu združenja na Hrvaškem, je omenil raziskave, ki ugotavljajo, da svet ni razdelejen le na tiste, ki hočejo na desno in so zelo konservativni, in tiste, ki hočejo na levo in so skeptični. Obstaja še dovolj velik delež ljudi, ki si želijo predvsem sodelovanja. Večina meni, da je takšnih oseb le dva odstotka, medtem ko ugotavljajo, da je takšnih oseb najmanj 25 odstotkov. »Nenasilije lahko prevlada, ne smemo misliti, da nas je malo. Najpomembnejša je vztrajnost. Nikoli odnehati,« je optimistično pripomnil.
Podpora Slovenije prizadevanjem za mir
Ob 70-letnici Združenih narodov je tudi generalni sekretar te organizacije izrazil posebno podporo vrednotam Mahatme Gandhija v sedanjem času humanitarnih stisk in ekstremističnega nasilja. V ospredje je postavil zavezanost k spoštovanju vseh življenj, za katerega se je zavzemal Gandhi, s pomočjo tolerance, sodelovanja in ob upoštevanju zakonov.
Srečanja na Dunaju sta se iz Slovenije udeležila tudi dr. Igor Lukšič, ki je prejel priznanje ambasadorja miru Sri Swami Madhavanada Svetovnega mirovnega vrha, in dr. Dragan Marušič. Slovenski premier dr. Miro Cerar pa je iz Združenih narodov v New Yorku poslal pismo podpore prizadevanjem zbranih za pozitivne cilje.
