Tiskane izdaje
Berlin − Švica ne bo avtomatično izganjala kriminalnih priseljencev, saj je skoraj 59 odstotkov udeležencev glasovalo proti takšni pobudi konservativne švicarske ljudske stranke (SVP). Priseljence vseeno čaka poostrena zakonodaja, a bodo o izgonu še naprej odločala sodišča. Medtem pa se na zapiranje meja za begunce pripravlja tudi Bavarska.
»Strašen dan za SVP, velik dan za Švico!« se je komentator časopisa Tagesanzeiger veselil prvih rezultatov »najbolj norega, strastnega in najpomembnejšega volilnega boja minulih let«. Težko je preceniti ta ne, verjame Constantin Seibt, in res je večina vodilnih politikov in pravnikov prepričana, da bi referendumski da radikalno spremenil državo s kar četrtino prebivalstva s tujim državljanstvom. Tudi dolgoletni in dobro integrirani bi bili v veliki nevarnosti izgona že ob resnejšem prometnem prekršku ali zapletu s plačilom otroške preživnine, predvsem pa bi veliko škodo utrpela pravna država, ki poudarja individualno ugotavljanje krivde.
Pri ljudski stranki milijarderja Christopha Blocherja se zdaj pritožujejo nad »še nikoli videno in enostransko vodeno kampanjo medijev, sodnikov, profesorjev, državno subvencioniranih kulturnikov in političnega razreda« ter pričakujejo vrnitev k neposredni demokraciji in samoodločbi. Večina opazovalcev pa verjame, da so nacionalistični konservativci tokrat prestopili meje tradicionalno liberalne države. Pri SVP so tudi tokratno kampanjo vodili v znamenju bele ovce, ki s polja v rdeče-belih barvah državne zastave brcne črno, a so očitno podcenili odločenost prebivalcev za ohranitev enake tehtnice za vse. »Kdor prizadeva pravno državo, škodi tudi gospodarstvu,« so opozarjali tudi pri gospodarski zvezi Economiesuisse.
To je bila tvegana pokerska igra na vse ali nič, meni tudi komentator Constantin Seibt. »Šlo je za odločanje, ali želimo živeti v liberalni Švici z neodvisnim delovanjem parlamenta in pravosodja ali pa v SVP-jevski ljudski demokraciji, v kateri večina razsodi o vsem.« V državi z največjim deležem priseljencev v Evropi so Blocher in njegovi s prispodobo belih in črnih ovc dosegli že nekaj referendumskih zmag proti priseljevanju, islamu in še posebej proti kriminalnim priseljencem, ki jih tudi po zadnjem propadlem referendumu čaka poostrena zakonodaja, le da bodo o njenih vplivih na njihovo usodo odločali sodniki.
Švica sodi med najbogatejše države sveta in k tej blaginji so v veliki meri prispevali tudi pogosto kvalificirani in izobraženi priseljenci. Če so s presenetljivo večino zavrnili spodkopavanje liberalnih temeljev svoje države, pa tudi Švicarje tako kot Britance, ki razmišljajo celo o izstopu iz Evropske unije, še naprej skrbi gigantski migrantski naval v Evropo od severne Afrike prek Bližnjega vzhoda in številnih afriških držav vse do Pakistana in Afganistana. Zadnjo radikalno referendumsko pobudo so morda tako prepričljivo zavrnili tudi zato, ker jim je njihova država že doslej zelo učinkovito zapirala svoja vrata.
Veliki večini zdaj že v oseminštiridesetih urah po prihodu preverijo pravico do azila, in če ta ne obstaja, mora neupravičeni iskalec zatočišča domov. Z vrsto držav od Kosova do Srbije so sklenili dogovore o hitrem vračanju, v zameno pa jih podpirajo s sredstvi za gradnjo stanovanj in šolstvo. Hitro razsodijo tudi o državljanih magrebskih ali afriških držav, ki jih označujejo za varne. Med sedanjim zgodovinskim priseljevanjem v Evropo je Švica, ki je doslej vedno veljala za enega največjih priseljenskih magnetov, hitro sprejemala en omejevalni zakon za drugim, a iskalcem zatočišča zagotavljajo tudi brezplačno pravno varstvo.
Bavarske priprave
Čeprav so nekatere mednarodne organizacije, kot sta Amnesty International in Visoki komisariat OZN za begunce, kritizirali tudi švicarski odnos do Sircev in drugih upravičenih iskalcev zatočišča, pa se po švicarski azilantski praksi vse bolj zgleduje Nemčija, ki hoče biti pripravljena, če se ne bo posrečilo iskanje evropskih rešitev s Turčijo in nekaterimi drugimi bližnjevzhodnimi državami. Vladajoče stranke so v bundestagu pravkar sprejele zakonodajo, ki omogoča lažji izgon kriminalnih migrantov in omejuje pridruževanje družin drugih. Če bodo v bundesratu dosegli sodelovanje opozicije, bodo tudi sami za varne države razglasili Maroko, Tunizijo in Alžirijo, na tiste kolikor toliko varne države, ki svojih državljanov kljub temu nočejo nazaj, pa v Berlinu že zdaj diplomatsko pritiskajo.
Po poročilu časopisa Passauer Neue Presse najjužnejša dežela Bavarska pripravlja tudi vse za zaprtje svoje meje za begunce, če bo padla takšna politična odločitev, želijo mejo z Avstrijo popolnoma nadzorovati v nekaj urah. Tam, kjer so že bile mejne kontrole, naj bi jih obnovili in nadzor okrepili tudi na tako imenovani zeleni meji. Odločitev o tem bo odvisna od uspeha vzhodnoevropskih in balkanskih držav pri ustavljanju begunskega navala ter rezultatov za sedmi marec napovedanega vrha EU s Turčijo o zavarovanju turško-grške meje. Če vse to ne bo uspelo, na Bavarskem ne izključujejo vračanja beguncev v varne države vstopa.
»Dramatično« zmanjšanje begunskega navala zahteva tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, notranji minister Thomas de Maizière pa v primeru nadaljevanja sedanjega begunskega navala govori o »drugih ukrepih«. Zadnjo besedo bo sicer imela kanclerka Angela Merkel, ki si na vse načine prizadeva za skupno evropsko politiko, po informacijah časopisa Welt am Sonntag pa se tudi zvezno notranje ministrstvo že pripravlja na morebitno vračanje beguncev na nemških mejah.
