Tematski parki obnoreli sosede

V Istri bi radi megalomanski vodni park, v Biogradu že končujejo manjšega.

Objavljeno
07. oktober 2016 18.52
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb

Zagreb – Letos je bilo na Hrvaškem povsem obnovljenih ali na novo odprtih 40 hotelov, prihodnje leto naj bi jih, kot napovedujejo, odprli še 50. Na ministrstvu za turizem so se že pohvalili, da so konec septembra presegli ves lanskoletni turistični promet. Poleg hotelov v soseščini gradijo tudi zabaviščne parke; ali pa jih načrtujejo.

Vlaganje v turizem se na Hrvaškem, kot vse kaže, splača. To potrjujejo najnovejši podatki ministrstva za turizem, ki je sporočilo, da je turizem v prvih šestih mesecih ustvaril 2,43 milijarde evrov prihodkov, kar je 6,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani, pohvalili pa so se tudi, da so konec septembra presegli ves lanskoletni turistični promet. Pomembno vlogo so imeli tudi slovenski gostje, ki so, kot so pokazali podatki o navadah in preferencah slovenskih turistov v lanskem letu, na Hrvaškem zabeležili okoli 6,7 milijona nočitev. V povprečju so slovenski gostje ustvarili po 5,6 nočitve in Hrvaški prinesli nekaj manj kot 1,2 milijarde evrov prihodkov. Slovenci so bili lani po številu nočitev na Hrvaškem na drugem mestu za Nemci, ki so ustvarili 15,7 milijonov nočitev. Slovencem so sledili Avstrijci, Čehi in Italijani. Letošnje številke bodo še nekoliko višje.

Mala vas z mega zabaviščem

Naložbe v turizem niso majhne. Od leta 2013 do 2020, ko si je Hrvaška zadala za cilj, da postane ena od 20 vabljivejših turističnih držav, naj bi vložili kar sedem milijard evrov, samo letos pa je bilo v turizem vloženih 676 milijonov evrov. Kot je dejal tehnični minister za turizem Anton Kliman, »polovica v hotelski sektor, polovica v dodatne turistične vsebine«.

Prav dodatne turistične vsebine pa na Hrvaškem rastejo (ali se napoveduje, da bodo zrasle) kot gobe po dežju. V Istri so že pred dvema letoma odprli vodni park, Istralandio, lani še Aquacolors v Poreču, zdaj načrtujejo še precejšnjo naložbo v megalomanski park, po vzoru Gardalanda. Zabavišče naj bi zraslo na 376 tisoč kvadratnih metrih v majhni istrski občini Tar-Vabriga, italijansko-avstrijski koncern vlagateljev pa je pripravljen v uresničitev vložiti kar 240 milijonov evrov. Otvoritev je predvidena za leto 2020, zabavišče pa naj bi obiskalo kar 1,8 milijona obiskovalcev na leto. Za zdaj je vse skupaj le še na papirju, nekateri, denimo, kolegi iz reškega Novega lista, verjamejo, da »bi utegne projekt nasesti na kakšni od čeri, povezani z zbiranjem potrebne dokumentacije«. Projekt je s pomisleki na pot uresničitve pospremil že pred časom tudi tehnični minister za turizem Anton Kliman, ki je dejal, da je napovedano število obiskovalcev številka, od katere se zvrti v glavi, pa tudi številka, zaradi katere bi ji morali prilagoditi vso infrastrukturo, kar pa še zdaleč ni lahko razrešljiva težava.

Od Atlantide do »petelinolanda«

Med tem kakšnih 400 kilometrov južneje, v Biogradu, že gradijo zabavišče, ki so mu nadeli ime Atlantida, kjer na 45.000 kvadratnih metrih raste zabavišče, ki naj bi postalo še ena turistična Meka na srednjem Jadranu. Stala bo 12 milijonov evrov, otvoritev je predvidena za maj prihodnje leto, investitor pa je zasebnik, ki se ukvarja s scensko in zabavno pirotehniko. Pričakujejo med 180.000 do 200.000 obiskovalcev. Kot je za hrvaške medije dejal investitor Franjo Koletić, z zbiranjem dokumentacije ni imel težav.

V turistični knjigi želja, ki bi jih Hrvati radi uresničili do leta 2020 je še precej želja, katerih skupni imenovalec je »…land«. Tudi v Sinju, prizorišču tradicionalne sinjske alke, si še kar želijo urediti Alkaland, ki bi stal skoraj deset milijonov evrov. V Senju, znanem kot prestolnica burje, bi imeli Burjaland, v Krapini Neandertalland (Pračlovekland) … Čim prej bi radi uresničili svojo zamisel tudi v podravskem mestecu Đurđevcu. Tam so si zahoteli Picokilanda, s katerim bi počastili domačo legendo o picoku, kot domačini pravijo malemu petelinu, ki jih je rešil pred Turki.