Tito v boj za oblast na hrvaških volitvah

Zagreb – Med štirimi kandidati, ki se na Hrvaškem potegujejo za položaj predsednika države – volitve bodo 28. decembra –, se je zdaj vrinil še peti. In sicer – Josip Broz Tito.

Znano je, da je hrvaška volilna komisija potrdila kandidature štirih kandidatov, zdajšnjega predsednika Iva Josipovića, ki ga podpirajo vladajoča levosredinska koalicija ter levičarska in sredinska opozicija, Kolinde Grabar-Kitarović, ki bi jo kot prvo hrvaško predsednico radi videli v HDZ in njenih koalicijskih partnericah na desni strani političnega spektra, Milana Kujundžića, ki je zapustil HDZ, potem ko ga je na volitvah za predsednika stranke leta 2012 premagal Tomislav Karamarko, in Ivana Viliborja Sinčića, ki je med predsedniškimi kandidati edini nov obraz v hrvaški politiki, sicer pa je član skupine, ki nasprotuje deložacijam in izvršbam.

Zdaj pa je v predvolilno kampanjo »vstopil« še – Tito. In sicer v obliki doprsnega kipa, ki stoji v uradu zdajšnjega predsednika Hrvaške Iva Josipovića. Kip si je dal v urad postaviti že pokojni hrvaški predsednik Franjo Tuđman, od takrat pa je »preživel« Tuđmana, pozneje Stjepana Mesića, zdaj pa se je prav zaradi kipa zapletlo. Znani hrvaški odvetnik Vladimir Gredelj, nekoč znan kot hadezejevski odvetnik, je namreč vložil kazensko ovadbo proti Josipoviću in njegovemu hranjenju doprsnega kipa Josipa Broza Tita v predsedniški pisarni, češ da »se Josipović s tem spogleduje, koketira s Titovo osebnostjo in njegovimi zločini ter tako napoveduje njegovo rehabilitacijio«. Od državnega tožilstva pa je odvetnik zahteval, da Josipoviću odredi – pripor. Za povrh je dodal, da je »imeti Titov doprsni kip v predsedniškem uradu protiustavno, on pa celo še prejema plačo kot predsednik države«.

Predsedniški kandidati so odvetnikovo prijavo vzeli kot dobrodošlo iztočnico; Kujundžić se je odzval kratko, vendar jasno: »V talilnico z doprsnim kipom in s Titom, zadnjim simbolom totalitarizma.« Josipović se odziva diplomatsko, češ da bo Tito do nadaljnjega ostal v predsedniškem uradu, razen če bodo institucije odločile drugače, Grabar Kitarovićeva pa je napovedala, da bo, ko bo sedla v predsedniške dvore na Pantovčaku, nemudoma odstranila Titov kip.

Od Tita do Tuđmana

Nobena skrivnost ni, da je poteza odvetnika Gredlja še ena v napovedi lustracije, o kateri je v naši južni sosedi veliko govora, vendar nobenega dejanja. »O zgodovini moramo pisati realno, da ne bi še naprej učili kvazikomunistične zgodovine, v kateri enega izmed desetih največjih svetovnih zločincev, Tita, predstavljajo kot nekega veseljaka in hedonista, torej povsem normalnega človeka. Ta sodelavec NKVD (nekdanje sovjetske obveščevalne službe, op. p.) in Stalina, izvajalec tisočev in tisočev umorov, mora biti sankcioniran,« je že pred časom dejal šef opozicije Tomislav Karamarko. Že neštetokrat je tudi dal vedeti, »da poskuša aktualna hrvaška oblast 'zločinca Tita' preoblikovati v antifašista, tako kot je bil 'evropski antifašist' Charles De Gaulle«.

Doprsni spomenik Tita je dal v svojem uradu postaviti prvi hrvaški predsednik in vodja HDZ Franjo Tuđman, zanimivo pa je, da je za večino Hrvatov bil Franjo Tuđman, ki je umrl sredi decembra leta 1999, najboljši dosedanji predsednik Hrvaške. Za 56 odstotkov državljanov je bil pozitivna oseba, za 14 odstotkov pa negativna, medtem ko jih 27 odstotkov meni, da je imel dobre in slabe plati, je pokazala raziskava, ki jo je te dni objavila hrvaška Nova TV.

Med 600 anketiranci je 47 odstotkov tistih, ki so ocenili, da je bilo Tuđmanovo vodenje države demokratično, medtem ko jih 41 odstotkov meni, da je bilo avtokratsko. Najbolj cenijo njegovo vlogo med vojno, ki jo 69 odstotkov anketirancev vidi kot pozitivno. Ko gre za uspešnost hrvaške zunanje politike v 90. letih, je Tuđmanove poteze pozitivno ocenilo 41 odstotkov anketirancev, približno enak delež jih meni, da je pozitivno prispeval k spoštovanju človekovih pravic. Kot najslabše so ocenili njegove odločitve o privatizaciji in ekonomski politiki.

Primerjave

V raziskavi so primerjali predsednika Tuđmana tudi z njegovimi nasledniki na Pantovčaku in tudi z vsemi premieri po letu 2000. V času njegove vladavine so imeli sicer na Hrvaškem polpredsedniški politični sistem, v katerem je predsednik države imenoval premiere in nadziral vlado. Današnji hrvaški predsednik nima več takšnih pooblastil in je politična moč v rokah vlade. Tako 52 odstotkov anketirancev meni, da je bil Tuđman boljši predsednik, kot je sedanji predsednik države Ivo Josipović. Da je bil boljši kot drugi hrvaški predsednik Stipe Mesić, je prepričanih 56 odstotkov vprašanih.