Tiskane izdaje
»Tito, Tito,« je bilo danes slišati vzklike množice v Kumrovcu, ki so se zbrali v tej najbolj znani vasici na tleh nekdanje Jugoslavije in počastili spomin na 123-letnico rojstva delavskega in partizanskega voditelja, nekdanjega predsednika SFRJ in poveljnika oboroženih sil tovariša Josipa Broza Tita.
Tudi 35 let po njegovi smrti je v srcu mnogih ostal zapisan kot pravičen vladar, ki je imel posluh za navadne ljudi. In to je tisto, kar ljudje iz vseh predelov nekdanje Jugoslavije tudi najbolj pogrešajo. Njegovi simpatizerji so prišli iz vseh vetrov, največ pa iz Slovenije in Hrvaške.
Veliko je bilo njegovih še živečih borcev iz BiH in tudi mladih z območja od Vardarja pa do Triglava, ki se nekdanje delavske države in Tita spominjajo zgolj iz pripovedovanja svojih staršev. V zelo lepem spominu je nekdanja socialistična Jugoslavija ostala Andreju Čerčku in Miran Kramžarju, ki sta se na 73 kilometrov dolgo pot iz Šentjanža na Dolenjskem v Kumrovec odpravila kar peš. »Rada hodiva in Titeja spoštujeva, saj se je takrat bolje živelo in vsak je lahko dostojno živel. Takšnega voditelja Slovenija, ki je zdaj povsem v razsulu, nikoli več ne bo imela,« sta prepričana prijatelja in soseda.
»Nikoli nisem bil član zveze komunistov, ker se v tisto družbo nisem želel včlaniti. V Kumrovec sem prišel zato, da obudim spomin na čas, ko se je dobro živelo in je bilo vse normalno. Zdaj pa vam povsem odkrito povem, da živimo v času in družbi, ko je vse nenormalno,« je svojo misel utemeljil Ilija Konić z Reke.
»Danes slavimo Titov rojstni dan. Takrat se je bolje živelo kakor danes. Vsi smo imeli delo, Tito pa nam je omogočil spodobno življenje in delavci smo bili takrat spoštovani,« je medtem, ko je po zvočniku donela pesem Druže Tito mi ti se kunemo (Tovariš Tito, mi ti prisegamo), hitel pripovedovati Željko Hromin z otoka Ugljan.
Podobnih odgovorov smo na vprašanje, ali morda te prireditve ob dnevu mladosti ni povozil čas, slišali še od marsikaterega udeleženca. Na vsakem koraku so donele partizanske pesmi in vihrale zastave s peterokrako zvezdo v sredini. Organizatorji so po zvočniku predvajali tudi govore velikega vodje, kako je treba čuvati bratstvo in enotnost kot zenico svojega očesa. Ljudje so pred Titov spomenik ob njegovi rojstni hiši polagali vence in se za spomin še fotografirali.
V Kumrovcu se je mudil tudi nekdanji hrvaški predsednik Stjepan Mesić, ki je za spletno Delo komentiral napovedano zborovanje italijanskih fašistov v Gorici. »Pri nas in v Evropi je stopil na sceno nacifašizem, zato sem zelo zaskrbljen, saj mnogi tega še niso dojeli. Toda Evropa bi to prva morala spoznati, saj je na temelju antinacifašizma tudi ustvarjena. Temu zlu se lahko upremo tudi s sporočilom z današnje manifestacije,« je dejal Mesić in se takoj nato odpravil na prizorišče dogodka, kjer ga je bučno pozdravilo približno 6000 ljudi, ki so se v Kumrovec pripeljali s 84 avtobusi in 543 osebnimi avtomobili.
Mesić se je kot slavnostni govornik na prireditvi uprl potvarjanju zgodovine in protestiral, ker je Srbija rehabilitirala poveljnika četnikov Dražo Mahajlovića, ki je štiri leta sodeloval z okupatorjem in je med vojno skrbel, da je bila železniška proga med Beogradom in Atenami med najbolj varnimi v Evropi. Spoštljivo pa je spregovoril o Titu in njegovi borbi proti nacifašizmu in njegovimi oprodami, ki zdaj dvigujejo glave in se hočejo svetu prikazati v povsem drugačni luči.
