Tiskane izdaje
Zagreb – Dvodnevni obisk turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana na Hrvaškem je bil za našo južno sosedo prvovrstni mednarodni politični dogodek. Ob veliki pozornosti javnosti je zaradi doslej nepojmljivih varnostnih ukrepov tudi razjezil številne prebivalce Zagreba.
Kaj bodo turški predsednik in nekaj deset poslovnežev, ki bodo na Hrvaško prišli kot spremstvo, ponudili Hrvaški in kaj bodo zahtevali, je bilo eno od vprašanj, ki si jih je postavljala javnost pred obiskom turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana. Poleg krepitve gospodarskih odnosov med državama se je hrvaška politika dokaj ponosno pohvalila, da je eden od osrednjih vzrokov Erdoğanovega obiska tudi 100. obletnica priznanja islama na Hrvaškem.
Gospodarstvo osrednja nit
Gospodarstvo pa je ostalo osrednja in najpomembnejša nit obiska. Gospodarsko sodelovanje med državama za zdaj ni na takšni ravni, da bi bili obe strani zadovoljni. Hrvaška v Turčijo za zdaj izvaža za približno 100 milijonov evrov blaga, Turčija na Hrvaško za kakšnih 250 milijonov evrov. Erdoğan je izrazil upanje, da bo državama uspelo okrepiti gospodarsko sodelovanje, čeprav, kot je dejal, ne vidi veliko potencialov. Kljub temu je izrazil upanje, da bo »ob dobri volji« blagovna menjava med državama v prihodnje dosegla milijardo evrov, kar bo približno štirikrat več kot doslej. Med vrsticami pa je bilo mogoče razbrati namero turških gospodarstvenikov, da si želijo biti med prvimi sodelujočimi v privatizaciji številnih hrvaških podjetij, ki nanjo čakajo, oblast pa jo že nekaj časa napoveduje. So pa tudi dali vedeti, da turški gospodarski interes na območju Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Albanije naj ne bi imel tako imenovane verske podlage.
Vendar brez politike, razumljivo, ni šlo. Medtem ko so se vodilni hrvaški mediji ukvarjali s turškimi napovedmi in obljubami o gospodarskih vlaganjih, možnostih za širitev gospodarskega sodelovanja, pa so le redki hrvaški mediji omenjali Erdoğanov obisk v kontekstu pomanjkanja demokracije v Turčiji. To se kaže tudi v represiji do političnih nasprotnikov, prav tako v kratenju človekovih pravic ter pritiskih na medije in novinarje, pa tudi napovedih iz Ankare za ukinjanje sekularne države.
Za zapik in kljub mednarodnim opozorilom, tudi dela hrvaške javnosti, pa je še hrvaška nacionalna televizija HRT podpisala sporazum o sodelovanju s turško radiotelevizijo – slovesno, na vrtu predsedniškega parka in ob navzočnosti turškega predsednika in hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović. Kratenje človekovih pravic in ožanje medijskih pravic ter zapiranje novinarjev, ki kritizirajo politiko turškega predsednika, pa kakor da so bili pozabljeni.
Hrvaška podpira približevanje Turčije EU
Je pa predsednica Grabar Kitarovićeva dala vedeti, da Hrvaška, v nasprotju z nekaj državami EU, podpira približevanje Turčije Evropski uniji ter pričakuje odpravo vizumov za turške državljane za vstop v EU. Oba z Erdoğanom sta po srečanju na Pantovčaku poudarila, da sta se pogovarjala o razmerah v Jugovzhodni Evropi ter da bosta Zagreb in Ankara lahko veliko prispevala h krepitvi miru in stabilnosti v tej regiji s skupno politiko s Sarajevom.
»Turčija, Hrvaška in BiH lahko uresničijo močan tristranski mehanizem, ki ga lahko vodijo samo najvišji uradniki teh držav. Verjamem, da bo tovrstna tristranska politika na Balkanu uspešna,« je dejal Erdoğan oziroma »moderni sultan«, kot mu pravijo nekateri. Grabar Kitarovićeva je poudarila pomen trilaterale, posebno pri izmenjavi informacij v boju proti terorizmu in skrajnežem, prav tako s sodelovanjem pristojnih služb pri upravljanju z migracijskimi tokovi, in še opozorila na vlogo Turčije v reševanju iz begunske krize, v katero je, kot je dejala predsednica, tudi Hrvaška močno vpeta.
