Tudi jaz, Peter Pilz

Voditelj stranke Lista Petra Pilza se je »samoodstavil« zaradi obtožb o spolnem nadlegovanju.

Objavljeno
05. november 2017 21.02
Boris Čibej
Boris Čibej

Zaradi dveh obtožb o spolnem nadlegovanju se je nekdanji voditelj avstrijskih Zelenih Peter Pilz odločil, da ne bo sedel v poslanske klopi, čeprav se je njegovi poleti ustanovljeni listi uspelo prebiti v spodnji dom avstrijskega zveznega parlamenta.

Konec minulega tedna nikakor ni bil prijeten za 63-letnega Petra Pilza, nekdanjega poslanca in voditelja avstrijskih Zelenih, ki je leta 2005 postal »zvezdnik« svetovnih medijev, ko je pozval, naj kalifornijskemu guvernerju Arnoldu Schwarzeneggerju odvzamejo avstrijsko državljanstvo, ker ni hotel posredovati proti izvršitvi smrtne kazni nad obsojenim morilcem. Najprej sta se v soboto o politiku, čigar novoustanovljeni stranki se je na nedavnih volitvah uspelo prebiti v zvezni parlament, pojavila zapisa v časniku Presse in tedniku Profil, ki sta razkrila, da je znotraj Zelenih, ki jih je protestno zapustil letos poleti, že dlje časa potekala preiskava o njegovem neprimernem obnašanju.

Katastrofe na »nedesni«

K tej so pripomogle obtožbe njegove neimenovane nekdanje strankarske kolegice, da jo je pred dvema letoma kakih 40-krat spolno nadlegoval z nespodobnimi povabili in opazkami. Pilz je te obtožbe odločno zanikal, po mnenju kolegov z njegove liste pa so bile »politično motivirane«. A ni minil niti dan, ko se je pojavila nova zgodba, tokrat v tedniku Falter, kjer so opisali pripetljaj, ki se je bil zgodil leta 2013 na Evropskem forumu v Alpbachu. Tam naj bi precej okajeni Pilz začel objemati in otipavati mlado sodelavko evropske ljudske stranke (EPP), iz njegovih rok pa naj bi jo rešili šele mimoidoči. Politik je v soboto na tiskovni konferenci, na kateri je sporočil, da ga zaradi škandala ne bo med novimi poslanci spodnjega doma parlamenta, izjavil, da se dogodka ne spominja, a da verjame urednikom liberalnega dunajskega tednika, da so govorili z dvema pričama pripetljaja.

To je bila le zadnja v vrsti »katastrof«, ki so se letos pripetile avstrijskim nedesničarskim strankam, zlasti pa stranki Zelenih, ki jo je Pilz nekoč vodil. Ta stranka, ki se je prvič prebila v parlament daljnega leta 1986 – rojstnega leta mandatarja za sestavo nove avstrijske zvezne vlade in voditelja prenovljene ljudske stranke Sebastiana Kurza –, na zadnjih predčasnih parlamentarnih volitvah ni prestopila niti volilnega praga. Tega nikakor niso pričakovali po tem, ko je na zadnjih predsedniških volitvah zmagal njihov nekdanji predsednik Alexander Van der Bellen, ki je sicer nastopal kot neodvisni kandidat.

Da so Zeleni, ki so bili nekoč najmočnejša parlamentarna opozicijska stranka, na prejšnjih volitvah pa so dobili rekordnih 12,4 odstotka glasov, letos doživeli tako klavrno usodo, so številni obtoževali prav »narcisoidnega« Pilza, ki je iz stranke izstopil zato, ker so ga na junijskem kongresu uvrstili šele na četrto mesto na nacionalni listi. A stranko, ki jo je »Rdeči Danny«, znani evropski poslanec Daniel Cohn-Bendit, pred dnevi za Falter označil »za najbolj neumne Zelene med evropskimi Zelenimi«, so »pokopali« tudi drugi notranji spori, hkrati pa je bila »kolateralna žrtev« zadnjih volitev, saj so njeni številni nekdanji volivci tokrat glasovali za prej vladajoče socialdemokrate, ker so neuspešno poskusili preprečiti nastanek zdaj rojevajoče se vladne koalicije med ljudsko in svobodnjaško stranko.

Čeprav zdaj Pilzevo zgodbo številni pripisujejo »učinku domin«, ki ga je povzročilo nedavno razkritje početij razvpitega nasilneža nad ženskami, hollywoodskega producenta Harveyja Weinsteina, v avstrijski politiki to ni prvi tak primer.

Zgodovina spolnega nadlegovanja

Pred dvanajstimi leti so prav Zeleni naredili velik javni škandal, ko je v javnost pricurljalo, da je več njemu podrejenih žensk obtožilo spolnega nadlegovanja 47-letnega Christiana Lauscha, ki od leta 2008 sedi v vrstah svobodnjaških poslancev zveznega parlamenta. Nič se mu ni zgodilo, ker so takrat zaradi zastarelosti obtožb disciplinski postopek ustavili. Leta 1993 sta izbruhnili kar dve tovrstni aferi.

Prva se je zgodila avgusta, ko naj bi takrat 48-letni poslanec ljudske stranke Paul Burgstaller svoji 13 let mlajši kolegici iz vrst zelenih Tereziji Stoisits na zasedanju odbora za notranjo politiko zabrusil, naj »vzame v roko mikrofon in ga začne močno sesati«. Burgstaller je obtožbe zanikal, a je bil prisiljen izstopiti iz ljudske stranke in je konec mandata dočakal kot neodvisni poslanec. Le malo zatem je v javnost prišla stara zgodba, da je takratni socialdemokratski minister za delo in socialo in zdaj že pokojni Josef Hesoun pred šestimi leti z roko segel pod dekolte 27 let mlajši strankarski kolegici in poslanki Waltraud Schütz. Burgstallerju, ki je obtožbo zanikal, se ni nič zgodilo, zdaj prav tako pokojno Schützevo pa so v stranki kritizirali, ker je »afero« spravila v javnost, in je od takrat niso več uvrstili na listo kandidatov za zvezne poslance.