Ustaški pozdrav kot pozdrav hrvaške vojske?

Zagreb – »Takšna pobuda je neresna in nesprejemljiva,« je bil prvi odziv hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović na peticijo, da naj bi ustaški pozdrav Za dom, pripravljeni (Za dom, spremni) postal uradni pozdrav v hrvaški vojski. Peticija je sprožila precej odzivov, na Hrvaškem pa so znova razdeljeni na nasprotnike, zagovornike in neopredeljene.

Peticijo si je zamislil akademik Josip Pečarić, matematik, rojen v Kotorju, član hrvaške akademije znanosti in umetnosti in znani zagovornik hrvaške preteklosti ter lustracije v akademskih in znanstvenih vrstah na Hrvaškem. Sam pravi, da jo je že podpisalo najmanj 3500 posameznikov, da je pozdrav Za dom, pripravljeni pravzaprav starohrvaški pozdrav, povod za peticijo pa je napoved policije, da bo kaznovala pevca Marka Perkovića Thompsona, ikono desnega političnega prostora, ker je pred nedavnim koncertom v Kninu (ob koncu proslavljanja 20. obletnice vojaške akcije Nevihta) navzočo množico pozdravil z Za dom, pripravljeni.

Brez nekdanjega nogometaša ne gre

Med podpisniki peticije so tudi zadnji komandant obrambe Vukovarja Branko Borković - Mladi Jastreb, škofa Vladimir Pozaić iz Zagreba, Vlado Košić iz Siska, akademik Stanko Popović, nekdanji nekajmesečni hrvaški zunanji minister, zdaj pa predsednik Hrvaškega nacionalnega etičnega sodišča Zvonimir Šeparović in seveda nekdanji nogometaš Josip Joe Šimunić. Ta še ni pozabljen, saj je na novembrski tekmi (leta 2013) dodatnih kvalifikacij za svetovno prvenstvo v Braziliji proti Islandiji prav zaradi njegovega vzklikanja ustaškega pozdrava »Za dom«, na katerega so mu navijači s tribune odgovarjali »spremni«, hrvaški nogomet dobil precej visoko kazen, Šimuniću pa je Fifa zaradi neprimernega obnašanja in spodbujanja nestrpnosti izrekla visoko kazen deset tekem prepovedi igranja in 30.000 švicarskih frankov denarne kazni. Šimunić se je pritožil, a je Fifa njegovo pritožbo v celoti zavrnila. Za 37-letnega igralca, ki se je v zadnjem času kar nekajkrat pojavil v medijih, zlasti tistih, ki poudarjajo in hvalijo desni politični prostor, je to pomenilo konec nogometne kariere.

Res starohrvaški pozdrav?

Ne glede na vse pa je peticija sprožila precejšen odziv v hrvaški javnosti. Predsednica Kolinda Grabar Kitarović je dejala, da je pobuda neresna in nesprejemljiva, podobno sta se odzvala tudi šefa največjih hrvaških strank, levosredinske SDP Zoran Milanović (ta je še dejal, da pobuda vodi v preteklost in temo), in desne, opozicijske HDZ Tomislav Karamarko. Iz javnosti pa prihajajo različni glasovi. Akademik Ivan Aralica na primer trdi, da sam šteje pozdrav Za dom, pripravljeni med tiste izraze, ki so jih ustaši prevzeli iz hrvaške preteklosti, navsezadnje tako kot tudi denarno enoto – kuno. Na drugi strani zgodovinar Hrvoje Klasić pravi, da »je zelo nevarno povezovati ta pozdrav s hrvaško vojsko [v tej sta zdaj uradna pozdrava Domovini zvesti in Pozdrav domovini, op. a.], saj se s tem omalovažuje ljubezen do domovine«. Nekateri, na primer zgodovinar in kolumnist zagrebškega Večernjega lista Zvonimir Despot, pa so prepričani, da omenjeni pozdrav pravzaprav nima zgodovine pred aprilom 1941 oziroma pred prihodom ustašev na oblast v takratni Nezavisni državi Hrvatski (NDH).

Na Hrvaškem je bilo v zadnjem času kar nekajkrat mogoče videti in slišati ustaško ikonografijo. Primer Thompsonovega vzklikanja ni osamljen; na začetku leta je spomenik 46 padlim vojakom 9. bataljona Hos, enote, ki se je, poimenovana po ustaškem polkovniku Rafaelu Vitezu Bobanu, borila v hrvaški domovinski vojni, dobil dodatek v obliki ustaškega pozdrava Za dom, pripravljeni. Napis je bil pozneje izbrisan, toda kot je takrat dejal prvi mož Splita, je bilo sporočilo ustaškega režima in fašistične ideologije vseeno poslano. Navsezadnje tudi zaradi dejstva, da glasnejših odzivov večjih oziroma največjih političnih igralcev na hrvaškem političnem prizorišču sploh ni bilo. Zato tudi ne presenečajo razmišljanja nekaterih, da je pravzaprav ustaški pozdrav Za dom, pripravljeni že pri izstopnih vratih iz ilegale, ne glede na zgodovinsko breme, ki ga omenjene tri besede nosijo s seboj.