Tiskane izdaje
Dunaj − Z iskanjem novega avstrijskega predsednika se še naprej zapleta.
Potem ko je ustavno sodišče na začetku julija zaradi nepravilnosti razveljavilo majski drugi krog volitev, na katerih je neodvisni kandidat Alexander Van der Bellen tesno premagal kandidata svobodnjakov (FPÖ) Norberta Hoferja, nato pa so za ponovitev glasovanja določili drugi oktober, težave še naprej povzročajo glasovnice za glasovanje po pošti, pri katerih so odkrili napako. Avstrijsko ministrstvo za notranje zadeve zaradi tega zdaj razmišlja, da bi drugi krog volitev preložilo.
Če napaka pri izdelavi glasovnic onemogoča pravilno izvedbo volitev, je moja naloga, da nemudoma razmislim o preložitvi glasovanja, je sporočil avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka. Odločitev o morebitni preložitvi ponovljenega drugega kroga glasovanja bo po pričakovanjih sprejeta na začetku prihodnjega tedna.
Kot smo poročali, so v Avstriji na začetku tedna poročali o napakah na glasovnicah za glasovanje po pošti. V več primerih so namreč odkrili poškodovan lepilni trak na kuverti, ki jo volivci prejmejo skupaj z glasovnico in v kateri jo morajo nato odposlati. Zaradi poškodovanega lepilnega traku bi lahko, kot je opozoril Frankfurter Allgemeine Zeitung, glasovnica med pošiljanjem zdrsnila iz kuverte ali pa bi volivce težava premamila, da bi kuverto sami prelepili z lepilnim trakom, s čimer pa bi glasovnica postala neveljavna.
Van der Bellen odpovedal začetek kampanje, Hofer pozval k opustitvi glasovanja po pošti
Neodvisni kandidat za predsednika Avstrije s podporo Zelenih Alexander Van der Bellen je zaradi težav z glasovnicami po pošti odpovedal za danes načrtovani začetek volilne kampanje, in sicer dokler notranje ministrstvo zadeve ne razjasni. Njegov protikandidat, svobodnjak Norbert Hofer, se je medtem zavzel za opustitev glasovanja po pošti, piše STA.
V drugem krogu predsedniških volitev 22. maja je Van der Bellen prejel 50,3 odstotka glasov podpore in tako tesno − za le nekaj več kot 30.000 glasov − porazil kandidata svobodnjakov Norberta Hoferja, ki je prejel 49,7 odstotka glasov volivcev. Svobodnjaški kandidat je še pred uradno razglasitvijo izidov priznal poraz, s strankarskim voditeljem Heinz-Christianom Strachejem pa sta na skupni tiskovni konferenci čestitala zmagovitemu nasprotniku. A takoj po volitvah je Strache v odgovoru na vprašanje, ali bodo svobodnjaki izpodbijali volilne rezultate, napovedal, da bodo zaradi vrste opozoril o nepravilnostih rezultat volitev dali v presojo neodvisnemu, nevtralnemu uradu, potem pa sprejeli odločitev.
Za svobodnjake so bili sporni predvsem rezultati glasovanja po pošti. Menili so namreč, da je med preštevanjem glasovnic iz tujine nastalo več nepravilnosti, od predčasnega odprtja kuvert do neustreznega štetja. Ustavno sodišče je pritožbo začelo obravnavati 20. junija, pri tem pa zaslišalo 67 prič. Na začetku julija je nato zaradi nepravilnosti razveljavilo majske predsedniške volitve.
Hofer bo tako dobil še eno priložnost, da postane prvi skrajnodesničarski predsednik v Evropski uniji, kot se mu je obetalo med kampanjo. Največ podpore volivcev je osvojil že v prvem krogu volitev, zelo dobro mu je kazalo tudi v drugem krogu in je ob zaprtju volišč celo vodil, potem ko so prešteli še približno 700.000 glasovnic iz tujine, pa se je tehtnica nagnila na stran Van der Bellna.
