Tiskane izdaje
Dunaj − Avstrija bo še nekaj časa čakala na novega predsednika. Ponovljeni drugi krog predsedniških volitev, predviden za 2. oktober, bodo zaradi zapletov z glasovnicami za glasovanje po pošti preložili na 4. december, je sporočil avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka. Parlament mora še spremeniti volilni zakon, da je lahko takšna prestavitev volitev sploh legalna, v poslanskih klubih pa so se že odločili, da bodo na ponovitvi lahko glasovali tudi sveži volivci, ki so 16 let dopolnili šele po 22. maju.
Potem ko je ustavno sodišče na začetku julija zaradi nepravilnosti razveljavilo majski drugi krog volitev, na katerih je neodvisni kandidat Alexander Van der Bellen tesno premagal kandidata svobodnjakov (FPÖ) Norberta Hoferja, nato pa so za ponovitev glasovanja določili drugi oktober, je avstrijsko ministrstvo za notranje zadeve zaradi težav z glasovnicami za glasovanje po pošti, pri katerih so odkrili napako, zdaj sklenilo, da bodo ponovljeno glasovanje preložili.
Kot smo poročali, so v Avstriji prejšnji teden poročali o napakah na glasovnicah za glasovanje po pošti. V več primerih so namreč odkrili poškodovan lepilni trak na kuverti, ki jo volivci prejmejo skupaj z glasovnico in v kateri jo morajo nato odposlati. Zaradi poškodovanega lepilnega traku bi lahko, kot je opozoril Frankfurter Allgemeine Zeitung, glasovnica med pošiljanjem zdrsnila iz kuverte ali pa bi volivce težava premamila, da bi kuverto sami prelepili z lepilnim trakom, s čimer pa bi glasovnica postala neveljavna.
Neodvisni kandidat za predsednika Avstrije s podporo Zelenih Alexander Van der Bellen je zaradi težav z glasovnicami po pošti že v petek odpovedal načrtovani začetek volilne kampanje; njegov protikandidat Norbert Hofer pa se je zavzel za opustitev glasovanja po pošti.
Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka je po navedbah agencije STA danes sporočil, da je odredil preiskavo zapleta, pri tem pa pojasnil, da trenutno ne morejo oceniti, koliko in katere kuverte bi se še lahko odprle. Dodal je, da se bodo pri iskanju nove rešitve izogibali preprostim ovojnicam, ki so bile v uporabi do leta 2009.
Kandidata ločilo le 30.000 glasov
Kot smo poročali, je v drugem krogu predsedniških volitev 22. maja Van der Bellen prejel 50,3 odstotka glasov podpore in tako tesno − za le nekaj več kot 30.000 glasov − porazil kandidata svobodnjakov Norberta Hoferja, ki je prejel 49,7 odstotka glasov volivcev. Svobodnjaški kandidat je še pred uradno razglasitvijo izidov priznal poraz, s strankarskim voditeljem Heinz-Christianom Strachejem pa sta na skupni tiskovni konferenci čestitala zmagovitemu nasprotniku. A takoj po volitvah je Strache v odgovoru na vprašanje, ali bodo svobodnjaki izpodbijali volilne rezultate, napovedal, da bodo zaradi vrste opozoril o nepravilnostih rezultat volitev dali v presojo neodvisnemu, nevtralnemu uradu, potem pa sprejeli odločitev.
Za svobodnjake so bili sporni predvsem rezultati glasovanja po pošti. Menili so namreč, da je med preštevanjem glasovnic iz tujine nastalo več nepravilnosti, od predčasnega odprtja kuvert do neustreznega štetja. Ustavno sodišče je pritožbo začelo obravnavati 20. junija, pri tem pa zaslišalo 67 prič. Na začetku julija je nato zaradi nepravilnosti razveljavilo majske predsedniške volitve.
Hofer bo tako dobil še eno priložnost, da postane prvi skrajnodesničarski predsednik v Evropski uniji, kot se mu je obetalo med kampanjo. Največ podpore volivcev je osvojil že v prvem krogu volitev, zelo dobro mu je kazalo tudi v drugem krogu in je ob zaprtju volišč celo vodil, potem ko so prešteli še približno 700.000 glasovnic iz tujine, pa se je tehtnica nagnila na stran Van der Bellna.
Zadnje javnomnenjske raziskave, ki so pred razveljavljenim glasovanjem sicer precej udarile mimo, napovedujejo napet spopad. V časniku Heute so konec prejšnjega tedna objavili anketo, ki je zmagovalnih 51 odstotkov glasov prisodila Van der Bellnu, pri agenciji Gallup pa so isti dan enak rezultat izračunali za njegovega svobodnjaškega nasprotnika.
