Tiskane izdaje
Koper - Danes so italijanski mediji poročali o 11 sumljivih primerih smrti starejših Italijanov, ki bi bili lahko povezani s cepivom proti gripi. Primer raziskuje italijansko pravosodje. Pod drobnogledom je cepivo švicarskega proizvajalca Novartis, od koder so že odgovorili, da je s cepivom z blagovno znamko Fluad vse v redu. V Sloveniji tega cepiva nimamo, nam je zatrdil koprski epidemiolog Boris Kopilovič. Cepimo s cepivom vaxigrip francoske multinacionalke Sanofi Pasteur.
Umrli v Italiji so bili stari večinoma od 77 let in so imeli tudi druge zdravstvene težave, edino na Siciliji je bila nepojasnjena smrt 68-letnice, za katero ni podatkov, da bi bila pred tem bolna. Tudi v Trstu poročajo o 91-letni gospe, ki je po cepljenju padla v komo in jo zdravijo v tržaški bolnišnici na Katinari, vendar časnik navaja, da je imela gospa ob cepljenju menda vročino »okoli« 37,5 stopinje Celzija, Boris Kopilovič pa nam je povedal, da cepljenje ni primerno, če ima pacient več kot 38 stopinj Celzija vročine. Pravi, da v Sloveniji do zdaj ni bilo primera smrti zaradi cepiva proti gripi, pogostejša je smrt zaradi zapletov pri gripi, zaradi katerih pri nas po nekaterih ocenah vsako leto umre od 250 do 270 ljudi.
Po podatkih ameriških zdravstvenih inštitucij se zaplet zgodi pri 2,6 od 10.000 cepljenih. O tem, koliko je zapletov v Sloveniji, Boris Kopilovič ni imel podatka, dejal pa je, da ne pozna primera, da bi kdo v Sloveniji kdaj umrl in da bi bilo dokazano, da je bila to posledica cepljenja proti gripi. Italijanske zdravstvene oblasti navajajo, da zaradi gripe oziroma posledic obolelosti za gripo vsako leto umre 8000 Italijanov, država pa ima 60 milijonov prebivalcev.
»V Sloveniji je delež podoben, predvidevamo, da gre za 250 do 270 obolelih na leto. Toda tudi ta podatek ni uraden, ker pri vzrokih smrti zdravniki ne napišemo prvega, ampak zadnji vzrok,« je pojasnil Boris Kopilovič. Nekdo torej umre zaradi odpovedi srca, denimo, ni pa pojasnjeno, da je do odpovedi pripeljala sprva »nedolžna« gripa, ki je prešla v pljučnico, zaplet s pljučno embolijo in poznejšo smrt.
Zaradi preplaha v Italiji se bo zdaj cepilo še manj ljudi, meni Kopilovič. V Sloveniji se število cepljenih proti gripi že sicer iz leta v leto zmanjšuje. Leta 2005 jih je bilo 207.000, kar je bila predvsem posledica strahu pred tedanjo ptičjo gripo. Ko se je leta 2009 pojavila t. i. pandemska gripa, je bilo še 150.000 cepljenih. Ker pa je strah pred pandemsko gripo počil kot milni mehurček, ker zadnja leta ni bilo večjih epidemij gripe in ker so na spletnem omrežju v razvitih državah vse glasnejši nasprotniki cepljenja, se je v Sloveniji leta 2012 cepilo le še 87.952 ljudi in število še upada. »V koprskem zavodu za zdravstveno varstvo bomo letos verjetno cepili približno toliko ljudi kot lani (tisoč), toda vemo, da nekateri zasebni zdravniki cepljenja ne izvajajo več, ker so strogi, zahtevni in dragi tehnični standardi takšni, da se jim cepljenje ne izplača,« pravi Kopilovič.
Koprski epidemiolog tudi nadvse odločno zavrne v javnosti razširjeno teorijo, da cepljenje propagira farmacevtska industrija: »Ravno nasprotno! Farmacevtske multinacionalke vse bolj opuščajo proizvodnjo cepiv, saj jim prinaša zelo malo prihodkov, morda odstotek. Veliko več služijo z zdravili. Cepiva so poceni, zdravila za bolezni, ki jih je treba zdraviti, če se ljudje ne cepijo, pa draga. Framacevtom ne more biti v interesu proizvodnja cepiv, zato se ta delež posla pri njih zmanjšuje,« je prepričan Boris Kopilovič.
Kaj pa ošpice?
Ali je res, da so bili med okuženimi z ošpicami na novogoriškem območju res tudi ljudje, ki so bili cepljeni proti tej bolezni? Kopilovič to potrdi: »Res je, poznam vsaj en primer. Toda vedeti moramo, kako je bilo s tem cepivom v Jugoslaviji. Izdelovali so ga jugoslovanski proizvajalci pod ne najbolj natančnim nadzorom. Hladilniki v zdravstvenih ustanovah, kjer so ga hranili, so delovali, kakor so delovali. Dogajale so se napake pri mešanju cepiv, ker jih takrat niso pripravljali za vsak odmerek posebej, ampak jih je bilo treba mešati v ambulantah. Ne nazadnje spadam tudi sam v tisto generacijo, ki je prejela samo en odmerek cepiva, ker tistega leta niso vedeli, da sta potrebna dva. Poleg tega je določen odstotek ljudi, ki jim tudi idealno pripravljeno cepivo ne pomaga ustvariti protiteles. Ravno zaradi teh, ki niso sposobni razviti lastne imunosti, doktrina zahteva obvezno precepljenost vseh, ker tako preprečimo kroženje virusov in množica s kolektivno odgovornostjo varuje tudi tiste šibke, ki se cepijo, a so vseeno dovzetni za bolezen,« je lepo pojasnil Kopilovič.
Zanimivo je, da so glede ošpic in nekaterih drugih nalezljivih bolezni zdaj veliko bolje precepljeni v Aziji in posameznih afriških državah kot v najbolj razvitih državah na svetu, kjer se ljudje pustijo prepričati neznanju in zato spet postajajo ranljivi za vse daljši seznam bolezni.
