Tiskane izdaje
Dunaj − V odmaknjenem in nadvse zavarovanem luksuznem tirolskem hotelu Interalpen se bo danes začela 63. konferenca skupine Bilderberg, na kateri bo na neformalnih in pred javnostjo skritih srečanjih izmenjalo svoje poglede 140 političnih voditeljev, gospodarstvenikov in finančnikov iz »svobodnega« sveta.
Petzvezdični hotel Interalpen, ki so ga v bližini mesteca Telfs postavili na 1300 metrov visoki razgledni točki, obkroženi z varovalnim gozdnim obročem, je konferenco skupine Bilderberg gostil že leta 1988, ko se je ta zadnjič sestala v Avstriji. Gosti strogo varovanega hotela z ogromnim konferenčnim središčem, ki ga je dodatnih 2.000 policistov in pripradnikov posebnih protiterorističnih enot odrezalo od ostalega sveta, nad njim pa ni dovoljen letalski promet, prihajajo iz 22 držav.
Prihajajo velike ribe
»Pozabite na vrh skupine G7, velike ribe gredo na Bilderberg,« so pred dnevi v britanskem časniku Guardian komentirali spisek gostov v odmaknjenem tirolskem hotelu, ki leži le 25 kilometrov južno od prizorišča nedavnega vrhunskega srečanja sedmerice. Tretjina udeležencev, ki se bodo v Interalpnu od četrtka do nedelje pogovarjali za zaprtimi vrati, prihaja iz sveta politike. Med njimi so nekateri nekdanji vplivneži, kakor sta starosta ameriške zunanje politike Henry Kissinger in nekdanji predsednik evropske komisije José Barroso, precej pa je tudi aktualnih politikov: avstrijski predsednik Heinz Fischer, generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, dva premiera (belgijski Charles Michel in nizozemski Mark Rutte), trije finančni ministri (britanski George Osborne, finski Alexander Stubb in nizozemski Jeroen Dijsselbloem), nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen ter posebni predstavnik ameriškega predsednika za borbo proti Islamski državi John Allen. A lista gostov iz poslovno-finančnega sveta je še bolj impresivna, saj so med njimi glavni, večinoma možje takšnih korporacij in ustanov, kakor so – po abecedi – Airbus, Alcoa, Axel Springer, Banco Santander, BBC, BP, Deutsche Bank, Evropska centralna banka, Goldman Sachs, Google, HSBC, JP Morgan, Lazard, Michelin, OMV, Raiffeisen Bank, Royal Dutch Shell, Siemens, UniCredit Bank itd. itd.
Tajno društvo
Organizatorji konference že pred dogodkom objavijo spisek tem, o katerih se bodo udeleženci pogovarjali. Letos bodo precej pozornosti posvetili umetni inteligenci in kibernetski varnosti, razpravljali pa bodo tudi o »tradicionalnih« aktualnih geostrateških temah: od bližajočih se ameriških predsedniških volitev, do Rusije, Nata, Irana, Bližnjega vzhoda, kemičnega orožja. Toda podrobnosti pogovorov med udeleženci konferenc skupine Bilderberg, ki je dobila ime po nizozemskem hotelu, v katerem so leta 1954 to neformalno čezatlantsko društvo ustanovili, običajno nikoli ne pricurljajo v javnost, saj se morajo udeleženci zavezati k molku, v preteklosti pa so že aretirali novinarje, ki so se poskušali »prebiti« na mesto prizorišča. Bolj »srečni« predstavniki sedme sile, kakor je letos glavni ekonomski komentator britanskega časnika Financial Times Martin Wolf, se znajdejo med povabljeno smetano. A tudi ti ne smejo razkriti podrobnosti pogovorov, je povedal eden od medijskih udeležencev iz Avstrije. So pa koristni, je priznal ustanovitelj in urednik avstrijskega dnevnika Standard Oscar Bronner, ko je za avstrijsko televizijo ORF razlagal, kako je svojemu uredništvu pred leti že naročil, naj bodo posebej pozorni na teme, o katerih so razpravljali na konferenci.
Globalni zarotniki
Zaradi tančice skrivnostnosti, ki že od vsega nastanka obkroža to srečanje neformalne politično-poslovne smetane zahodnega sveta, se je okoli skupine Bilderberg spletlo veliko teorij zarote. Čezantlantska druščina je nastala na pobudo nekaterih politikov s stare celine, ki so imeli pred 61 leti občutek, da v zahodni Evropi narašča protiameriško razpoloženje, toda zaradi netransparentnega načina delovanja so jo kritizirali z obeh strani političnega spektra. Čeprav je bil njegov strankarski kolega Denis Healey eden od ustanoviteljev skupine, jo je britanski laburistični veteran Michael Meacher razglasil za »kabalo bogatih in vplivnih«, ki se za hrbtom medijev in javnosti trudi, da bi učvrstila in razširila primež trga. Za nekdanjega kubanskega voditelja Fidela Castra je Bilderberg lobistična klika, ki poskuša »vzpostaviti svetovno vlado, ki jo nič ne omejuje in ki ni odgovorna nikomur razen sebi«. Očitke o tajnosti pogovorov med najpomembejšimi svetovnimi odločevalci je pogosto slišati tudi med desničarji, zadnje pa je pred dnevi ponovila članica avstrijske svobodnjaške stranke Susanne Winter. Na drugi strani Atlantika, od koder običajno prihaja kaka tretjina udeležencev konferenc, so bili desni kritiki in zagovorniki teorij zarot ostri zlasti v 60-ih letih prejšnjega stoletja, ko so skupino obtožili, da v tajnosti načrtujejo uvedbo svetovnega komunističnega reda in globalnega planskega gospodarstva. »Temu se ne da izogniti. Vedno bodo ljudje, ki bodo verjeli v zarote, čeprav se stvari dogajajo precej bolj nepovezano. Ko nas obtožujejo, da smo tajna svetovna vlada, odvrnem, da bi nas moralo biti presneto sram, če bi to res bili,« je pred desetimi leti za BBC povedal prejšnji predsednik izvršnega odbora skupine Bilderberg in nekdanji belgijski evropski komisar Étienne Davignon.
