V senci sestave nove hrvaške vlade boj na levici

Na Hrvaškem potekajo pogovori o sestavi »najbolj desne vlade«.

Tue, 05.01.2016, 06:00

Zagreb - Pogovori med desno Domoljubno koalicijo in stranko Most o sestavi 13. hrvaške vlade od osamosvojitve so se začeli. Pogojevanje tudi. HDZ si želi prevzeti državne finance­ in gospodarstvo, Most nadzor nad notranjimi zadevami, varnostnimi službami in pravosodjem. Do dogovora je še daleč. Morda ga celo sploh ne bo.

Po zapletih z iskanjem predsednika sabora in parlamentarne večine,­ ki bi potrdila predsednika (to je poslancem uspelo šele v drugem poskusu, predsednik pa je postal Željko Reiner (HDZ)), hrvaška politika začenja nov krog pogajanj. Včeraj sta Domoljubna koalicija, pravzaprav HDZ, in Most začela pogovore o sestavi nove vlade. Pogojevanja že zdaj ne manjka; z obeh strani.

Najbolj odločni so v Mostu, od koder so HDZ sporočili: »Če ne boste sprejeli naših zahtev, bomo prekinili pogovore.« S tem so pravzaprav napovedali možnost novih volitev. Oglasil se je tudi Tihomir Orešković, ki mu je hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović (trenutno je na zasebnem obisku v ZDA) podelila mandat za sestavo nove vlade. Napovedal je, da bo njegova beseda odločilna pri predlogih kandidatov desne koalicije in Mosta za položaje na ministrstvih, za katere bo izbral »najkakovostnejše ljudi«. Po napovedih naj bi - če sploh - bila nova hrvaška vlada sestavljena in morda celo potrjena v saboru do konca januarja. Letos!

Zgodba poraženca

V senci sestave hrvaške vlade, po nekaterih napovedih najbolj desne doslej, se dogaja še ena zgodba. Zgodba poražencev oziroma poraženca Zorana Milanovića, za zdaj sicer še tehničnega predsednika (stare) hrvaške vlade in aktualnega predsednika levosredinske SDP. Čedalje glasnejše so zahteve iz vrst SDP po Milanovićevem odstopu. Vedno več jih je, ki so prepričani, da je prav Milanović z aroganco in bahavostjo zapravil strankin in svoj ugled. Sam Milanović je, po zatrjevanju virov iz SDP, prepričan, da je moral v opozicijo zgolj zaradi umazane igre druge strani. Zaradi tega si želi revanšo.

Pika na i Milanovićevega trenutka je bila po ustanovni seji sabora, ko je ostro kritiziral stranke, ki so oblikovale saborsko večino. Poudaril je, da je Hrvaška v demokratičnem smislu na najnižji točki v zgodovini, ker je Most zavestno stopil v zavezništvo s koalicijo, v kateri so »ljudje z obtožnicami, bivši šefi obveščevalnih služb in ­proustaški elementi«.

Dejal je, da je bila večina, potrebna za izbiro mandatarja za sestavo nove hrvaške vlade, oblikovana »s pomočjo župana, ki je obtožen težkih kaznivih dejanj«. Ob tem je mislil na zagrebškega župana in svojega nekdanjega socialdemokratskega kolega Milana Bandića, ki je na parlamentarnih volitvah 8. novembra z novo stranko dobil dva poslanska mandata in nato stopil na stran HDZ in Mosta. Pika na i je bila Milanovićeva izjava o Domoljubni koaliciji kot »kriminalni, vohunski in proustaški koaliciji«.

Tiha opozicija v SDP

Oglasili so se celo Milanovićevi strankarski kolegi in mu dali vedeti, da je bila izjava neprimerna, zahtevo po Milanovićevem odstopu pa je najbolj glasno izrazil prvi mož Splita Ivo Baldasar, ki je poleg odstopa šefa SDP zahteval odstop celotnega predsedstva stranke. »Stranka SDP mora na nove, lastne volitve, saj je izgubila oblast pa tudi strankarsko identiteto,« je dejal naš vir.

Omenjajo tudi nekatere kandidate, ki bi utegnili zamenjati Milanovića na čelu leve SDP. Zlatko Komadina, župan primorsko-goranske županije, šef zagrebške podružnice SDP Davor Bernardić, Rajko Ostojić, Tonino Picula, evroposlanec, ki je že nekajkrat izjavil, da je reorganizacija in sprememba SDP ter socialdemokracije nasploh nujna, je le nekaj imen, ki jih imajo v vrstah SDP že nekaj časa za svojevrstno tiho opozicijo Zorana Milanovića. V zalogi streliva proti Milanoviću ne manjka očitkov, da je prav SDP pod njegovim vodstvom izgubila vse volitve na Hrvaškem od leta 2012 - lokalne, evroposlanske, predsedniške in zdaj še ­parlamentarne.

Tovariš Gvozden 
tovarišu Zoranu

Ali bo volilna skupščina SDP res najkasneje do konca februarja, kot napovedujejo nekateri, bo znano kmalu. Marko Melčić, član SDP in znani kritik aktualnega strankarskega vodstva, je v enem od pogovorov za Hrvaško televizijo dejal, da je to zelo verjetno, saj bo »spomin na Zorana Milanovića kot premiera še živ, čez pol leta pa bodo nanj tako ali tako že skoraj vsi ­pozabili«.

Očitkom na račun Zorana Milanovića se je pridružil tudi Gvozden Flego, dolgoletni član SDP, nekdanji poslanec in minister za znanost v vladi Ivice Račana, zdaj pa redni profesor na oddelku za filozofijo zagrebške filozofske fakultete. »Zoran, tvoja visoko postavljena moralna in etična lestvica te zavezuje k odstopu,« je rdeča nit odprtega pisma, ki ga je Flego prek medijev naslovil na Zorana Milanovića.

»Ali nismo v saboru obljubili in prisegli, da bomo delovali v splošno dobro, ne pa, da si bomo izmišljali diskvalifikacije. Tvoja politika besedne vojne je sprožila zaporedne volilne poraze, prepirov in jeze pa imajo državljani že vrh glave. Tvoja napoved, da prihajajoči novi vladi obljubljaš pekel, bo zasedla poseben prostor v katalogu političnih strahot,« je le del pisanja Gvozdena Flega strankarskemu kolegu in predsedniku Zoranu Milanoviću.

Prijavi sovražni govor