Tiskane izdaje
Dunaj − »Ne moremo sprejeti vseh,« je izjavil avstrijski kancler Werner Faymann, podpredsednik vlade Reinhold Mitterlehner pa dodal, da bi morala biti letos »zgornja meja« za število prebežnikov, ki jih bo sprejela Avstrija, 37.500.
Avstrija, kjer je lani za azil zaprosilo 90.000 ljudi, bo v bodoče na leto sprejemala le še od 30.000 do 40.000 novih prosilcev, so sklenili na »vrhu« nacionalnih in deželnih voditeljev o begunski problematiki. Še bolj bodo poostrili nadzor na mejah, skrbneje preverjali pribežnike in začeli zavračati tiste, ki ne nameravajo za azil zaprositi v njihovi državi.
Le kaka desetina tistih, ki so po balkanski poti čez Avstrijo bežali na sever Evrope, se je doslej odločila ostati v severni sosedi, a če bi migrantski tok in priseljenska politika ostala enaka, bi po nekaterih ocenah v Avstriji, ki ima okoli 8,5 milijona prebivalcev, letos za azil zaprosilo do 150.000 novih pribežnikov. Toda »smernice«, o katerih sta se pred vrhom za zaprtimi vrati dogovorili vladajoči stranki, določajo, da število sprejetih prišlekov ne sme presegati 1,5 odstotka avstrijskega prebivalstva. To je 127.500 ljudi do 30. junija 2019, kar pomeni, da bo Avstrija letos sprejela le še 37.500, naslednje leto 35.000, leta 2018 30.000, leta 2019 pa 25.000 novih prosilcev. Kaj bodo storili, ko bo ta številka dosežena, na tiskovni konferenci po vrhu niso odgovorili.
V avstrijski vladajoči koaliciji doslej ni bilo soglasja o priseljenski politiki, a so »vodilni« socialdemokrati, ki so do nedavnega nasprotovali omejevanju števila sprejetih prosilcev za azil, še vedno popustili ostrejšim zahtevam manjših koalicijskih partnerjev iz ljudske stranke.
Socialdemokratski kancler Werner Faymann, ki se je nekoč zgražal nad postavljanjem ograj na madžarskih južnih mejah, je že v torek napovedal, da se bo zato, ker ni skupne evropske priseljenske politike, Avstrija zatekla k »zasilnim rešitvam« ter napovedal več vojakov na avstrijsko-slovenski meji, ostrejši nadzor in zavračanje pribežnikov brez dokumentov oziroma tistih, ki ne bodo hoteli zaprositi za azil v Avstriji, ampak nameravali naprej v Nemčijo ali na Švedsko.
Cilj ukrepov je »drastično zmanjšanje« števila beguncev, pravi Faymann.
O tem, da bo z omejevanjem števila sprejetih beguncev Avstrija kršila ženevske konvencije in druge mednarodne sporazume, je v zadnjem času opozorilo več strokovnjakov in predstavnikov človekoljubnih organizacij, predsednik evropskega sodišča Koen Lenaerts pa je izjavil, da so takšni ukrepi v nasprotju z evropsko zakonodajo. »To je kvalificano, a zgolj osebno mnenje,« je Lenaertsovo opozorilo komentiral podpredsednik avstrijske vlade in voditelj ljudske stranke Reinhold Mitterlehner.
V Špilju na avstrijskem Štajerskem so začeli izvajati nov sistem sprejemanja prebežnikov. Foto: Tadej Regent/Delo
Schulz: »Avstrija je bila prepuščena sama sebi«
V evropski komisiji se še ne ukvarjajo s pravnimi analizami omejitev števila migrantov in beguncev, ki bi jih lahko sprejela katera od članic.
Kot je pojasnila glasnica komisije Natasha Bertaud, bi zakonitost takih ukrepov preverjali, ko bi se takšno vprašanje postavilo. Kljub temu je opozorila na vsebino ženevske konvencije, ki je prenesena v zakonodajo EU. V skladu z njo se ne more vrniti ali zavrniti nikogar pred obravnavo njegove prošnje za azil. Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz je opozoril, da ukrepi postavljanja omejitev v članicah niso smotrni. »Tistega, ki beži pred Islamsko državo ali Asadovimi bombami, ne bo ustavila neka zgornja meja,« je povedal.
Po besedah Schulza si Avstrija zasluži veliko spoštovanje, saj je do današnjega dne naredila vse, da bi se res lahko ognila ukrepom, ki jih mora sprejemati. Tako kot Nemčija da je v težavah, ker je bila pri sprejemanju beguncev prepuščena sama sebi. »Krize ne bi bilo, če bi sodelovalo vseh 28 članic,« je ocenil. Prepričan je, da je ob vzpostavljanju nadzora zunanje meje v sodelovanju s sosedami in pomočjo državam na meji, predvsem Grčiji, kadrovsko-materialnimi okrepitvami, nujno zagotoviti delitev bremen med članicami. »Brez tega sistem ne bo deloval«.
V evropski komisiji za marec napovedujejo prenovo dublinskega sistema. V skladu z veljavnim sistemom je za obravnavo prosilca za azil pristojna država, v kateri je ta prvič stopil na evropska tla. Tudi v komisiji že priznavajo, da sistem ne deluje, a še zahtevajo njegovo spoštovanje, dokler je v veljavi. Po novem naj bi dublin zagotovil boljšo delitev bremen in naložil več odgovornosti državam na severu. Doslej so namreč bi bile najbolj obremenjena države na jugu, predvsem Italija in Grčija, ki razmeram niso bile kos.
