V Trstu stavijo tudi na potnike iz Slovenije

Letališče Trst so ambiciozno posodobili. Potniki bodo z letališča kmalu lahko prestopili tudi na vlak.

Objavljeno
28. november 2016 21.59
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj
Trst – Čeprav so na Letališču Trst (Trieste Airport) v zadnjih dveh letih zaznali zmanjšanje potniškega prometa, so se letos lotili pogumnega razvojnega koraka. V nekaj letih nameravajo investirati 39 milijonov evrov, postati prvo italijansko letališče, ki bo neposredno povezano z železnico, in leta 2020 povečati promet na milijon potnikov.

Prejšnji petek so v Ronkah slovesno odprli prenovljeni odhodni terminal, za katerega so namenili pet milijonov evrov in pomeni uvod v več investicij, ki naj bi temeljito spremenile poslovanje letališča v prihodnjih štirih letih.

Letališče naj bi v štirih letih preraslo v deželno središče letalskega, cestnega in železniškega prometa. Investirali bodo 25 milijonov evrov lastnih in 14 milijonov javnih sredstev (tudi evropskih). Od tega bodo deset milijonov evrov namenili za obnovo letališke stavbe, 12 milijonov za prenovo vzletne steze, ki bo izvedena v le treh tednih prihodnje leto. Kar 17 milijonov evrov pa bodo namenili za ureditev prometnega vozlišča že decembra letos. Najpomembnejši del prometnega vozlišča bo nova železniška postaja, ki bo neposredno povezala letališče v Ronkah z železniško progo Trst–Benetke. Tako bo postalo tržaško letališče prvo v Italiji z neposredno železniško povezavo. Ob železniški bodo zgradili še avtobusno postajo, ki bo z letališčem povezana s 425-metrskim prehodom. Ob obeh postajah bodo tudi tri nova parkirišča. To prometno vozlišče naj bi dogradili v 13 mesecih, poslovati pa bo začelo februarja 2018.

Na vprašanje, na katerih trgih nameravajo pridobiti več potnikov, nam je Martina Armani z Letališča Trst odgovorila: »Računamo na nekakšen seštevek potnikov: nekaj poslovnih, nekaj domačih, veliko računamo na prihode turistov, tudi tistih, ki prihajajo v Slovenijo in Istro, zato že pripravljamo nove letalske povezave z italijanskega, nemškega in španskega trga, prav tako iz Francije, Nizozemske, severne Evrope in seveda Rusije.« Letos načrtujejo podobno število potnikov kot lani (740.000), v desetih mesecih so med 614.000 potniki zabeležili 91.000 Slovencev, 39.000 Hrvatov in 12.000 Avstrijcev. Že prihodnje leto bi potniški promet radi povečali za 12 do 15 odstotkov.

Ko so v družbi Aerodrom Ljubljana slišali, da bo Trst v najkrajšem mogočem času prvo italijansko letališče, povezano z vlakom, so bili še posebno slabe volje, saj so lani nemočno lahko spremljali sprejetje Strategije razvoja prometa v RS, iz katere so umaknili načrtovano železniško progo mimo letališča, češ da ima ljubljansko letališče premalo prometa in da ureditev proge zato ne bi bila racionalna. »Letališču se s takimi odločitvami dela velika škoda,« je ob tej priložnosti izjavil predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir. »Letališča in logistični centri brez železnic namreč težko delujejo, zato ne razumem, zakaj je država umestila v svojo strategijo,« je bil jasen Skobir. Ljubljansko letališče je za zdaj približno dvakrat bolj prometno kot tržaško, toda letošnji promet bo zmanjšan.