Tiskane izdaje
Referendum je bil uspeh, pravzaprav zmagoslavje za Veneto, regijo z Benetkami in Verono, kjer se ga je udeležilo približno 60 odstotkov ljudi. Bistveno manj bleščeč je bil rezultat v Lombardiji z Milanom, finančno prestolnico Italije, kjer ni bil dosežen kvorum, volilna udeležba je bila okoli 35-odstotna. Oba referenduma je organizirala desničarska Severna liga, natančneje deželna predsednika Luca Zaia in Roberto Maroni, tamkajšnji vladi si prizadevata za razširitev pristojnosti oziroma več finančne samostojnosti.
Referenduma sta ponovno odprla vprašanje italijanskega severa in fiskalnega federalizma, je ob rezultatih glasovanja, ki jim treba prisluhniti, zapisal milanski Corriere della Sera. Gre za temo, ki jo je najprej izgnala levica in potem tudi desnica, vendar je zdaj težko prezreti presenetljivo visoko udeležbo v Venetu in znatno tudi v Lombardiji. Italijanski komentatorji se strinjajo, da je glasovanje - za razliko od katalonskega sta referenduma skladna z ustavo, regiji se nočeta odcepiti od centralne države - v bistvu protest proti političnim elitam.
Milijoni ljudi v obeh severnoitalijanskih deželah, ki ju vodi nekdaj odkrito secesionistična Severna liga, so konec tedna v več kot 90 odstotkih podprli širšo avtonomijo. Stranka je razpisala referenduma, da bi si zagotovila boljši mandat v pogajanjih o ugodnejšem finančnem dogovoru z Rimom. Celotna zgodba, čeprav v več vidikih različna od tiste v Kataloniji, je vpeta v aktualni kontekst prizadevanj za več avtonomije v Evropi.
Predsednik deželne vlade Veneta Zaia je izrazil poudarjeno zadovoljstvo z rezultatom glasovanja, komentiral je, da je bilo izrekanje o avtonomiji »zgodovinsko«. Povedal je, da so bili pri preštevanju glasov tudi tarča domnevnega hekerskega napada. Manj brilijanten je bil izid v Lombardiji, čeprav je tudi tamkajšnji predsednik Maroni kazal zadovoljstvo z referendumom, ki so se ga udeležili trije milijoni ljudi. »Zdaj lahko obrnemo nov list: Deželi, ki prosita za več moči, jo bosta tudi dobili«, je lombardijski predsednik povedal novinarjem v Milanu, navaja Reuters. Zadovoljen je bil tudi predsednik Severne lige Matteo Salvini. »Ponosen sem, da milijone volivcev zahteva politiko, ki je konkretna in blizu državljanom in tudi ni razsipna«.
Diferencirani regionalizem
Drugače kakor v primeru katalonskega referenduma o neodvisnosti sta aktualni italijanski glasovanji o avtonomiji potekali v skladu z zakonodajo, pomembna vsebinska razlika je cilj, namreč »diferenciirani regionalizem«. »Nismo Katalonija«, je za eno od tiskovnih agencij v nedeljo komentiral Maroni, ki je med vodilnimi člani Severne lige. Lombardija prispeva petino k italijanskemu gospodarstvu, skupaj s turistično destinacijo Benetkami pa regiji prispevata 30 odstotkov k nacionalnemu bogastvu Italije. V obeh se ljudje pritožujejo, da pošiljajo v prestolnico veliko za davke, medtem ko je Rim nezmožen dobro poskrbeti za javne storitve in preusmerja velik del denarja v južni del države, Mezzogiorno. »Naše davke je treba porabiti tu, ne na Siciliji«, je eden posebej pogostih severnoitalijanskih očitkov.
Eno izmed volišč v Benetkah. Foto: Manuel Silvestri/Reuters
Kritiki menijo, da je bil referendum trošenje časa in denarja, medtem ko politični analitiki opozarjajo, da prizadevanja severnoitalijanskih regij, ki hočejo za več denarja od osrednje rimske vlade, neizbežno pomeni velike probleme za revni jug. V tem smislu referendumski izid oziroma podpora regionalni avtonomiji vnovič povečuje večni razkol med severom in jugom Italije.
Stranka Severna liga je nastala v devetdesetih letih, njen dogoletni voditelj je bil Umberto Bossi dolgo časa se je zavzemala za samostojno državo Padanijo, ki bi obsegala italijanski sever, od Lombardije na zahodu do Veneta na vzhodu. Kasneje je stranka opustila stremljenje po neodvisnosti, pred štirimi leti je desnosredinsko stranko prevzel bistveno mlajši Matteo Salvini. S širšim, vseitalijanskim zamahom je iz nje naredil tretjo politično stranko v državi.
