Tiskane izdaje
Zagreb − Na zagrebškem občinskem sodišču so danes preložili obravnavo v enem od primerov tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) za prenesene devizne vloge proti Ljubljanski banki in NLB. Gre za primer, ki se na sodišču vleče že več kot dve desetletji. PBZ od slovenskih bank zahteva približno 55 milijonov evrov v različnih valutah.
Sodnik Hrvoje Vučić je danes napovedal, da bo naslednja obravnava 19. marca 2018. Pred tem je zaprosil odvetnike vseh strani v postopku, naj pošiljajo morebitne dodatne vloge vsaj 15 dni pred narokom, ker je eno od dodatnih vlog prejel danes zjutraj. Ker ni imel časa, da bi jo preučil, je moral preložiti današnjo obravnavo, je pojasnil.
Odvetnica PBZ je na današnji obravnavi predstavila še eno vlogo, s katero je zahtevala, da LB predstavi dokumente, s katerimi bi potrdila, da so premoženje in obveznosti nekdanje zagrebške podružnice LB prenesli na NLB. Odvetnik LB pa je nato zahteval čas za preučitev dodatne vloge tožnika.
Sodnik je zahteval od odvetnikov, naj se do zadnjih vlog opredelijo v 15 dneh. Pričakuje, da bodo na marčni obravnavi sklenili postopek ter da bo potem sprejel odločitev. Spor zadeva devizne vloge varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB, ki so prenesli svoj denar na hrvaške banke, te pa so jih nato tudi poplačale.
V današnjem primeru, ki se je začel julija 1994 in vsebuje več kot 2000 strani besedila, so združili pet tožb PBZ, ki zahteva nekaj več kot 47 milijonov evrov, 8,2 milijona švicarskih frankov in nekaj več kot 2,1 milijona kanadskih dolarjev ter manjše zneske v danskih kronah in nekdanjih grških drahmah, ki so bile pretvorjene v evre.
Pogoji za prekinitev postopka niso izpolnjeni
Kot je še danes sodnik Vučić spomnil, je že bila sprejeta odločitev, da pogoji za prekinitev postopka, pri katerem vztraja slovenska stran, niso izpolnjeni. V hrvaški pravosodni praksi obstaja tudi odločitev, da memorandum o soglasju z Mokric ni mednarodna pogodba, kar je v nasprotju s slovenskimi stališči.
Slovensko zunanje ministrstvo je večkrat opozorilo, da Hrvaška ne spoštuje mednarodnopravnih zavez, ker nadaljevanje sodnih postopkov o prenesenih deviznih vlogah predstavlja ponovno kršitev memoranduma o soglasju, ki sta ga državi podpisali marca 2013 v Mokricah. Ljubljana vztraja, da se rešitev za prenesene devizne vloge najde na podlagi sporazuma o vprašanjih nasledstva v prilogi C.
PBZ in Zagrebačka banka (Zaba) sta med letoma 1994 in 1996 vložili 27 tožb proti LB in NLB zaradi deviznih vlog nekdanjih varčevalcev zagrebške podružnice LB, ki so prenesli svoj denar na 25 hrvaških bank. Po slovenskih virih naj bi približno 76.000 hrvaških državljanov svoje devizne prihranke preneslo na hrvaške banke, največ denarja pa sta izplačali PBZ in Zaba.
V zadnjih več kot dveh desetletjih so 27 primerov združili v 15 postopkov, ki potekajo na hrvaških sodiščih. V treh postopkih so bile sprejete pravnomočne odločitve, ena v korist slovenskih bank, dve pa v prid tožnikov. Slovenska stran se je v enem od izgubljenih primerov pritožila na hrvaško ustavno sodišče, na odločbo pa še čaka.
