Mladić obsojen na dosmrtni zapor

Haaško sodišče je Mladića spoznalo za krivega genocida v Srebrenici ter vojnih zločinov in zločinov zoper človečnost med obleganjem Sarajeva.

Ka. M., Peter Žerjavič, Bruselj, Š. J., STA, Ma. F.
sre, 22.11.2017, 09:00; spremenjen: 18:15

Ob 20. obletnici genocida v Srebrenici pred dvema letoma smo v uredništvu spletnega Dela pripravili multimedijski projekt. Zgodbo o vzhodnobosanskem mestecu in njegovi zlovešči usodi predstavljamo skozi oči Srebreničana, pregnanca in žalujočega svojca Hasana Hasanovića. Dopolnili smo jo z izpovedmi drugih preživelih in arhivskimi posnetki takratnih dogodkov ter – v okviru projekta Delo Data – z analitično obdelavo statističnih podatkov.

***

Dosje: Srebrenica

Več o najhujšem zločinu na evropskih tleh po drugi svetovni vojni preberite v spletnem dosjeju, v katerem lahko najdete tudi pričanja nekaterih preživelih.

Haag – Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) je danes izreklo sodbo še zadnjemu s svojega seznama obtožencev, Ratku Mladiću. Haaško sodišče je Mladića obsodilo na dosmrtno zaporno kazen zaradi genocida v Srebrenici ter vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, ki so bili izvršeni tudi med obleganjem Sarajeva. Za krivega ga je spoznalo v 10 od 11 točkah obtožnice.

Sodišče Mladića ni spoznalo za krivega genocida v šestih drugih občinah v BiH leta 1992, saj je ugotovilo, da pri tam storjenih zločinih ni šlo za genocid, temveč za vojne zločine in zločine proti človečnosti.

Predsedujoči sodnemu senatu, sodnik Alphons Orie, je ob izreku sodbe poudaril, da so se za najvišjo, dosmrtno kazen, ki jo je zahtevalo tožilstvo, odločili zaradi teže zločinov, saj gre za najbolj gnusne zločine, piše slovenska tiskovna agencija STA.

Dogajanje spremljamo v živo, v Haagu je tudi naš dopisnik Peter Žerjavič:

18.00: Profesor mednarodnega prava Ernest Petrič je današnjo obsodbo Ratka Mladića na dosmrtno zaporno kazen označil kot jasno, saj mu je haaško sodišče za najhujši zločin v mednarodnem in notranjem pravu - genocid - dosodilo najvišjo možno kazen. Izrek sodbe po besedah Petriča na nek način pomeni konec dela haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki ga je ad hoc ustanovil Varnostni svet Združenih narodov leta 1993 in bo konec letošnjega leta končal z delom.

16.10: Na sodbo se je odzval tudi komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks. Kot je objavil na twitterju, je obsodba Mladića zaradi genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov velik korak v boju proti nekaznovanju in prispeva k prizadevanjem za spravo v regiji.

Sodbo Mladiću sta pozdravili tudi nemška in avstrijska vlada. Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz jo je označil kot »pomemben nadaljnji korak« pri soočenju z vojnimi zločini na območju nekdanje Jugoslavije. Izpostavil je pomen tega, da bodo vse strani spoštovale sodbo.

Podobno so sporočili tudi z nemškega zunanjega ministrstva. Poudarili so, da bo nemška vlada nadaljevala s prizadevanji za utrditev mednarodnega prava in mednarodnega kazenskega prava. Izpostavili so, da mora mednarodna skupnost zagotoviti, da bodo odgovarjali odgovorni za najhujše vojne zločine. »To smo dolžni žrtvam,« so poudarili.

15.15: Evropska unija je države na Balkanu pozvala, naj počastijo spomin na žrtve vojne na območju nekdanje Jugoslavije s prizadevanji za spravo. EU ni želela podrobno komentirati sodbe, a v izjavi je izpostavila, da je spomnila na »nekatere najbolj temačne in tragične dogodke« v nedavni evropski zgodovini, vključno s pokolom več kot 8000 bošnjaških moških in dečkov leta 1995 v Srebrenici.

»EU verjame, da so vse države v regiji odločene in zavezane prizadevanjem za spravo, regionalno sodelovanje ter dobrim sosedskim odnosom. Od vseh političnih voditeljev v regiji pričakujemo, da bodo počastili spomin žrtev s promocijo in spoštovanjem teh zavez,« so zapisali v izjavi.

14.31: Z obsodbo je haaško sodišče danes znova potrdilo, da takšni zločini nimajo roka zastaranja. Hkrati je pomembno sporočilo vojnim hudodelcem, tudi v drugih delih sveta, da bodo za svoja dejanja odgovarjali, so sporočili z Ministrstva za zunanje zadeve. »Današnji dan tudi priložnost, da se ponovno spomnimo vseh žrtev vojne v Bosni in Hercegovini. Srebrenica mora ostati v našem spominu tudi kot opomin mednarodni skupnosti, da se tovrstna grozodejstva ne smejo nikoli več ne ponoviti, ne dopustiti«.

14.29: Hrvaški premier Andrej Plenković je danes ocenil, da je dosmrtni zapor primerna kazen za vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića glede na njegovo vlogo med vojno. Spomnil je, da zaradi obsežnosti primera proti Mladiću vojni zločini, ki jih je kot poveljnik nekdanje JLA storil na Hrvaškem, niso bili del obtožnice.

14.19:
Tiskovna konference Mladićeve družine in odvetnikov je minila v znamenju teorij zarote. Mladićev sin Darko je zatrjeval, da je na sodišču resnico zamenjala vojna propagando, ki zanemarja dejstva. Za vse skupaj obtožuje politiko Nata, ki da je hotel razbiti Jugoslavijo, Srbi pa so se je temu uprli. Med vojno v BiH, da je Al Kaida opravila prvo misijo v Evropo. Na več vprašanj, ali mu je žal za žrtve, za katere je odgovoren njegov oče, ni natančno odgovarjal. Mladićev odvetnik Dragan Ivetić sicer še upa na uspeh pritožbe. Sojenje, da ni bilo pošteno, kršene pa so tudi bile Mladićeve pravice.

14.10:
V Srbiji nad današnjo odločitvijo haaškega sodišča niso presenečeni. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je dejal, da ni presenečen, razsodbe, ki ni pravnomočna, pa kot predsednik države ne more komentirati. Državljane Srbije je pozval, naj raje gledajo v prihodnost in razmišljajo o tem, kako bodo živeli njihovi otroci ter kako bodo ohranili mir in stabilnost v regiji.

13.48: Člani družin bošnjaških žrtev genocida v Srebrenici so po današnji obsodbi izrazili zadovoljstvo z dosmrtno zaporno kaznijo. Obenem pa so nezadovoljni, ker sodišče ni ugotovilo, da je bil genocid storjen tudi v drugih delih BiH, kjer so preganjali nesrbsko prebivalstvo, navaja STA.

13.40: »Mladić je poosebljeno zlo. Vodil je enega najtemačnejših zločinov v Evropi po drugi svetovni vojni,« je poudaril visoki komisar ZN za človekove pravice Zeid al Husein. »Današnja sodba je opozorilo vsem, ki izvajajo tovrstne zločine, da se ne bodo izognili pravici, ne glede na to, koliko moči imajo ali koliko časa bo trajalo. Odgovarjali bodo,« je izjavil poudaril Zeid, ki je med letoma 1994 in 1996 v nekdanji Jugoslaviji služil kot pripadnik zaščitnih sil ZN. Tako je konflikt spoznal iz prve roke, so po poročanju STA ZN zapisali v izjavi za javnost.

13.00: Glavni haaški tožilec Serge Brammertz je po izreku sodbe povedal, da ni bilo obsojeno srbsko ljudstvo, saj »je krivda Mladićeva in samo Mladićeva«. Trditev, da je heroj, ki je branil svoje ljudi, je po tožilčevih besedah daleč od resnice, saj da v ubijanju ljudi ni nič herojskega. Sodbo je označil za prelomnico, saj je bil Mladić med prvimi obtoženci haaškega sodišča in je obsojen kot zadnji.

12.40: »Ostala sem sama. V Srebrenici sem izgubila moža in tri sinove. Ostankov enega še vedno nisem našla,« je po izreku sodbe pred poslopjem tribunala v Haagu pripovedovala Nura Mustačić. S sodbo je le delno zadovoljna. »Genocid ni bil samo v Srebrenici, ampak tudi v drugih mestih. Tudi tam so ubijali ženske in otroke. Vključena bi morala biti tudi krivda Srbije,« je prepričana. Zgražala se je tudi nad Mladićevim vedenjem v sodni dvorani. »Lahko si prestavljate, kako nas je bilo strah, ko je prišel v Srebrenico.

11.55: Sodišče je Mladića prepoznalo za krivega genocida v Srebrenici. Ugotovilo je, da je Mladić znantno pripomogel k zločinom v Srebrenici – genocidu, preganjanju, pobojih, prisilnemu preseljevanju.

11.30: Sodnik Orie ni ugodil zahtevi obrambe po preložitvi branja sodbe zaradi šibkega zdravja Mladića. Ker se je Mladić začel razburjati, je sodnik ukazal, naj ga odpeljejo iz dvorane. Sodnik nadaljuje z branjem sodbe, Mladić pa lahko branje spremlja po videoprenosu iz drugega prostora.

11.25: Neimenovani vir je dopisniku hrvaškega Večernjega lista povedal, da je videl, kako Mladićevo družino in beograjske zdravnike peljejo v prostor za sodno dvorano, kjer je Mladić. Isti vir je izrazil skrb, da izreka kazni po premoru ne bodo nadaljevali in da se dogaja nekaj, kar bi lahko bil nameren poskus preložitve izreka kazni, piše STA.

10.45: Kot je dejal sodnik, genocid ni bil skupno zločinsko ravnanje Ratka Mladića, Radovana Karadžića, Biljane Plavšić in drugih v letih 1991-95, ko so iz ozemelj, ki so jih razglašali za srbska, preganjali Bošnjake in Hrvate. To so bila druga kazniva dejanja, od usmrtitev do deportacij. Sodnik je ugodil zahtevi obrambe in odobril kratek odmor.

10.30: Sodnik je opisal dogajanje v Srebrenici. Začel je z ukazom Radovana Karadžića drinskemu korpusa 8. marca. Karadžić je enotam je ukazal, naj naredijo položaj takšen, da prebivalci Srebrenice ne bodo več imeli upanja za preživetje. Po osvojitvi Srebrenice 11. julija so zažigali hiše in mošeje. Orie je opisal, da so na več lokacijah v okolici Srebrenice ubili več tisoč moških in fantov, tudi otrok, in sicer v nekaj dneh po padcu mesta. Poniževali so jih in jih pred usmrtitvijo silili k molitvi. Nekaj dni po pokolu so srbske sile poskušale prikriti množične usmrtitve. Sodnik prepoznava, da se je v Srebrenici poleg drugih zločinov zgodil genocid.

Ratko Mladić ob prihodu na branje in izrek sodbe. Foto: Peter Dejong/Reuters

10.20: Sodnik Orie opisuje dogajanje v Sarajevu med vojna, med drugim napad na tržnico Markale leta 1994, v katerem je umrlo 68 ljudi. Pripadniki vojske Republike srbske, tudi ostrostrelci, so namenoma streljali na civiliste, ki so šli po vodo ali po nakupih. Sodnik je prav tako opisal primer smrti sedemletnega otroka. »Smrtnih žrtev je bilo na stotine,« je dejal.

10.03: Predsednik sodnega sveta Alphons Orie je pričel z branjem sodbe Ratku Mladiću.

9.50: V pričakovanju sodbe generalu Mladiću, branje katere se predvidoma začne ob 10.00, so se pred poslopjem haaškega sodišča zbrali njegovi nasprotniki, med njimi svojci žrtev jugoslovanskih vojn. Fikret Alić je bil na fotografiji iz taborišča Trnopolje na naslovnici ameriškega Tima.


 

»Težko je je, a upam, da bom po izreku sodbe srečen. Le kako lahko kdo tega človeka razglaša za junaka. Poglejte nas, žrtve, posiljene ženske. Mora biti strogo kaznovan, da tega ne bo več nihče ponovil. To je zgodovinski dan.« Kadefa Rizvanović je iz Bratunca v bližini Srebrenice. »Pri nas se je genocid zgodil že leta 1992. Vzeli so mi vse, ostala sem brez mladosti, izgubila sem več kot 20 članov družine. A niso vzeli mojega ponosa. Danes je zgodovinski dan, vrhunec dela sodišča. Mladić mora biti obsojen še za veliko več kot za Srebrenico. Dobiti mora doživljenjsko kazen.«

***

Nekdanji poveljnik vojske Republike srbske, rojen leta 1942 v kraju Kalinovik v Bosni, se je po koncu vojne v BiH še šestnajst let uspešno izmikal roki pravice (haaško tožilstvo je prvo obtožnico zoper njega vložilo julija 1995), dokler ga maja 2011 niso prijeli pripadniki srbske policije in ga izročili haaškemu sodišču.

Leta 1991, ko se je začela vojna na Hrvaškem, je Mladić poveljeval tamkajšnjemu 9. korpusu Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Ko se je naslednje leto vojna razplamtela tudi v Bosni in Hercegovini, je sprva poveljeval enotam JLA v tej nekdanji jugoslovanski republiki, ob ustanovitvi vojske Republike srbske pa je postal njen poveljnik.

Mladić je po aretaciji večkrat povedal, da ne priznava haaškega sodišča, ki mu očita odgovornost za srebreniški genocid, najhujši zločin na evropski tleh po drugi svetovni vojni, v katerem je življenje izgubilo več kot 8000 Bošnjakov, večinoma moških in fantov, ter za zločine, storjene med obleganjem Sarajeva med letoma 1992 in 1995. Tožilstvo je za Mladića, ki je Bošnjake zaničevalno imenoval za Turke, zahtevalo dosmrtno zaporno kazen.

Mladić se pred sodiščem ni izrekel za krivega. Obtožnica ga je bremenila genocida, zločinov zoper človečnost in kršitev zakonov in običajev v vojni. Povsem konkretno si tožilstvo prizadeva, da bi haaško sodišče Mladića po osebni in poveljniški odgovornosti spoznalo za krivega genocida in sodelovanja v zaroti načrtovanja genocida; preganjanja, iztrebljanja, pobojev, deportacij in prisilnega preseljevanja (zločini proti zoper človečnost) ter pobojev, terorja, napadov na civiliste in zajetja talcev (kršitve običajev vojne).

Preberite še:

»Med nekoč in danes stoji ta prekleta vojna«

Amor Mašović: Najbolj učinkovito in hkrati grenko zdravilo za spravo je resnica

Ratko Mladić ima na vesti tisoče življenj in usod

Aretacija Mladića: Konec neke zgodbe

ICTY bo svoja vrata zaprl konec leta

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je med drugim dokazalo, da se je pri množičnih pobojih v Srebrenici zgodil genocid, je bilo ustanovljeno leta 1993 na podlagi resolucije varnostnega sveta OZN in velja za prvo sodišče, ki so ga Združeni narodi ustanovili z namenom pregona vojnih zločinov.

Kot je navedeno na spletni strani sodišča, je bilo v postopkih pred sodiščem obravnavanih več kot 160 posameznikov iz različnih držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije, ICTY pa bo predvidoma končal z delom 31. decembra 2017. Nekatere njegove funkcije – med njimi bdenje nad izvrševanjem kazni, podpora pričam in žrtvam ter skrb za arhive – bodo prenesene na t. i. rezidualni mehanizem za jugoslovansko in ruandsko kazensko sodišče.

Razsodba Ratku Mladiću bo zadnja, ki jo bo podalo mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Foto: Damir Šagolj/Reuters

Zadnje dejanje haaškega sodišča bo odločanje o pritožbi Jadranka Prlića, Bruna Stojića, Slobodana Praljaka, Milivoja Petkovića, Valentina Ćorića in Berislava Pušića 29. novembra. Šesterica je bila že spoznana za krive zločinov zoper muslimansko prebivalstvo na območju Herceg-Bosne, hrvaške paradržavne tvorbe v BiH, med letoma 1992 in 1994 ter obsojena na zaporne kazni. Na razsodbo, ki je bila izrečena leta 2013, so se pritožili tako obsojenci kot tožilstvo.

S klikom na spodnje povezave preberite več zgodb ljudi, ki so preživeli grozote Srebrenice:

Prihajam iz Srebrenice: Sadik Selimović

Prihajam iz Srebrenice: Almasa Salihović

Prihajam iz Srebrenice: Begajeta Sirućić

Prihajam iz Srebrenice: Avdo Purković

Prijavi sovražni govor