Besedna vojna med Zagrebom in Beogradom na vrhuncu

Ameriška pošiljka jurišnih helikopterjev in vojaške ladje z Rusi. Oboroževanje, provokacije in oster besednjak.

Objavljeno
07. avgust 2016 22.27
Dejan Vodovnik
Dejan Vodovnik
Zagreb – Ameriška pošiljka petih jurišnih vojaških helikopterjev za Hrvaško in napoved oktobrske skupne vojaške vaje srbskih, ruskih in beloruskih vojaških enot na vojaškem poligonu v Srbiji povzročata številne pomisleke.

Pred dnevi je ameriško transportno letalo na letališče v Zemunik blizu Zadra pripeljalo pet jurišnih helikopterjev OH-58D kiowa warrior. Kot ameriško vojaško pomoč Hrvaški. Na odgovor iz Srbije ni bilo treba dolgo čakati. Ta je napovedala, da bo oktobra na vojaškem poligonu Nikinci (srbski vojaški vrh lokacije sicer še ni potrdil, saj naj bi bil v igri tudi poligon na Pasuljanskih livadah), kakšnih 30 kilometrov oddaljenem od srbsko-hrvaške meje, skupna vojaška vaja srbskih, ruskih in beloruskih vojaških enot. Ime vaje bo Slovansko bratstvo 2016.

Le nekaj dni po predvidenem septembrskem obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina in ruskega premiera Dmitrija Medvedjeva v Srbiji naj bi sledila še ena vojaška vaja; tokrat skupna vaja letalskih sil. V Srbijo bi po sedanjih napovedih prispelo 20 ruskih pilotov, ki bi srbske kolege, kot omenjajo različni viri, »uvajali v nadzor zračnega prostora in druge vojaške naloge«.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović se je na napovedi že odzvala in izrazila globoko zaskrbljenost. Na Hrvaškem povzemajo tudi sporočila, ki prihajajo iz Bruslja in sedeža Nata, češ da srbsko-rusko vojaško sodelovanje na tem ranljivem geopolitičnem prostoru ne kaže na nič dobrega, eden od neimenovanih hrvaških diplomatov pa je za zagrebški Jutarnji list ob tem dejal, da je »vpliv Rusije v Srbiji vse večji, Srbija pa da sedi na dveh stolih; na enem si želi v EU, z drugega sporoča, da noče v Nato«.

Gradnja »superladje«

Zanimivo je, da se je skoraj sočasno hrvaški politični tednik Globus na veliko razpisal o gradnji »hrvaške superladje«. Ladjo, ki bo namenjena obalni straži, vredna bo malo več kot pol milijona evrov, gradijo jo v ladjedelnici Brodosplit, projekt je poimenovan Novogradnja 540. Gre za gradnjo prve hrvaške vojaške ladje po letu 1996, ko so v ladjedelnici v Kraljevici zgradili raketno topovnjačo Dmitar Zvonimir. Hrvaška mornarica je že naročila pet »superladij«. Da reportaža v političnem tedniku ni imela le oglasnega sporočila o »velikem projektu«, je bolj ali manj jasno vsakomur.

Odnosi med Beogradom in Zagrebom so zadnje čase zaostreni skoraj že do vrhunca. Konflikti se vrstijo skoraj vsak dan, besedna vojna nikakor ne poneha. Zato pomisleki, da je Balkan geopolitični prostor, v katerem se lahko medsebojni spori res veliko hitreje zaostrijo, kot na primer pričakujejo v Bruslju, niso od muh.

Že pred časom je srbski premier Aleksandar Vučić poudaril, da so na Balkanu vsi do grla siti vojskovanja in da bodo storili vse za ohranitev miru in stabilnosti v regiji. Premier je ob tem še priznal, da je šel k ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu tudi s seznamom želja, katero orožje želi Beograd kupiti od Moskve. Pojasnil je: »Zaradi nakupov orožja v eni izmed držav v regiji (mišljena je Hrvaška) mora tudi Srbija razmišljati o novih vojaških helikopterjih in raketah. Ne bomo kupovali ofenzivnega orožja, zavarovati pa moramo svoje ozemlje.« In tako tudi javno izjavil, da ga skrbi oboroževanje zahodne sosede.

Hrvaška predsednica Grabar Kitarovićeva je zaskrbljenost zaradi »vojaškega« obnašanja Srbije izrazila tudi na nedavnem srečanju predstavnikov Nata v Varšavi.

Že ko je Hrvaška pred dvema letoma slavila »velike in zgodovinske zmage« v vojaško-policijski operaciji Nevihta, je le nekaj kilometrov od hrvaško-srbske meje potekala vojaška vaja Srem 2014, na kateri so se tudi takrat srbskim enotam pridružili ruski kolegi. Del hrvaških vojnih analitikov je takrat ocenil, da zaradi vaje ni treba biti zaskrbljen, so pa bili nekateri prepričani, da vojaška vaja ni bila le dokazovanje srbsko-ruske vojaške moči in »prijateljstva«, ampak tudi provokacija Hrvaške in navsezadnje EU.

Nekaj podobnega se je zgodilo tudi lani. Le kak mesec po avgustovskem napenjanju in razkazovanju vojaških moči hrvaške vojske v mimohodu sredi Zagreba ob 20. obletnici akcije Nevihta, se je začela skupna vaja pilotov srbske in ruske vojske. Nadeli so ji ime Balkanski odgovor 2015, prizorišče dogajanja pa je bil vojaški poligon Ravnjak pri Kruševcu v Srbiji.

In krog – od hrvaškega praznovanja akcije Nevihta do skupnih srbsko-ruskih vojaških vaj – bo z oktobrskimi skupnimi vojaškimi vajami Srbije in Rusije tako tudi letos sklenjen.