»Vojni zločinec« je boljša izbira kot velika Albanija

V Prištini so konec minulega tedna prijeli dve poslanki in ustanovitelja gibanja Samoopredelitev Albina Kurtija. Aretacije so sledile neuspelemu poskusu vladajoče koalicije, da bi na lokalnih volitvah oslabila najmočnejši politični subjekt na Kosovu.

Gibanje Samoopredelitev (LVV) se je v prvem krogu volitev uvrstilo na tretje mesto. Dobilo je več kot 119 tisoč glasov, kar je dvakrat več kot na lokalnih volitvah leta 2013. V drugem krogu je dobilo ključni bitki za Prištino in Prizren in skupno osvojilo tri občine. V Prištini je zmagal sedanji župan iz vrst LVV Shpend Ahmeti, ki je že na prejšnjih volitvah zmagal predvsem zato, ker se je ogradil od radikalnih stališč ustanovitelja gibanja Albina Kurtija. V drugem največjem mestu na Kosovu, Prizrenu, je zmagal kandidat LVV Mytaher Haskuka. Gibanje Samoopredelitev je osvojilo županski stolček tudi v Kamenici.

Množični pregon Samoopredelitve

Čeprav je LVV kot samostojni politični subjekt, ki ni sklepal predvolilnih koalicij, na predčasnih parlamentarnih volitvah osvojil največ poslanskih sedežev v kosovskem parlamentu, tudi tokrat ni dobil priložnosti, da bi oblikoval vlado. Gibanje ni bilo še nikoli na oblasti, zasluga pa gre mednarodnim soupravljavcem na Kosovu, ki jim ne pride niti na kraj pameti, da bi Kosovcem dovolili, da sami gospodarijo na svojem dvorišču.

Letos so jim priskočili na pomoč tudi kosovski Srbi. Srbska lista je namreč po parlamentarnih volitvah na pobudo Beograda sprejela odločitev, da gre v vladno koalicijo pod vodstvom Ramusha Haradinaja. Tako jim je svetoval srbski predsednik Aleksandar Vučić, čeprav Beograd še vedno obravnava Haradinaja kot vojnega zločinca. Vučić je pojasnil, da je bila to boljša izbira, kot bi bil Kurti, ki je proti ustanovitvi Združenja srbskih občin in se odkrito zavzema za veliko Albanijo.

Kosovska policija je uradno prijela Kurtija in poslanki Albuleno Haxhiu in Doniko Kadaj - Bujupi, ker se niso zglasili na prištinskem sodišču; tam zoper njih teče kazenski postopek zaradi večkratnega metanja solzivca v parlamentu v predhodnem sklicu parlamenta. Ker so privrženci LVV poskušali preprečiti aretacije, jih je policija razgnala s solzivcem. Predsednik LVV Visar Ymeri je poudaril, da so poslance prijeli na podlagi političnih ukazov in da gre za nadaljevanje množičnega pregona zoper članstvo in privržence njihove stranke.

Koruptivnost največje evropske misije

Vladajoča koalicija si ne razbija glave le zaradi LVV, temveč tudi z zagotavljanjem sklepčnosti na parlamentarnih zasedanjih. Probleme ima že v lastnih vrstah, še zlasti v Demokratski stranki (PDK) predsednika parlamenta Kadrija Veselija in kosovskega predsednika Hashima Thaçija, ki so nezadovoljni z delom misije Eulex in zaskrbljeni zaradi morebitne pristranskosti v sodnih postopkih zoper bivše pripadnike Osvobodilne vojske Kosova (OVK).

V PDK so nezadovoljni z delom misije EU za vzpostavitev vladavine prava na Kosovu, vodja poslanske skupine PDK Memli Krasniqi pa je zahteval pojasnila o odstopu sodnika Malcolma Simmonsa, ki je Eulex obtožil koruptivnosti. Največja evropska misija v Prištini vodi več postopkov proti bivšim pripadnikom OVK, nekdanji predsedujoči sodnega sveta Simmons pa je izjavil, da je Eulex farsa in politična misija in da je vsak, ki misli drugače, skrajno neumen. Eulex je Simmonsu že vrnil udarec s sporočilom, da je bil lani predmet več preiskav zaradi resnih obtožb in da čakajo le še na odločitev disciplinskega odbora.

Vpliv Beograda na vladajočo politiko v Prištini

Kmalu se je izkazalo tudi, da bo imel Haradinaj težave tudi zaradi vstopa Srbske liste v vladajočo koalicijo. Srbska lista je tako pred drugim krogom lokalnih volitev zamrznila odnose s Thaçijem, po mnenju nekaterih analitikov pa je šlo zgolj za manever Thaçija in Vučića za homogenizacijo volilnega telesa. Za Srbsko listo je Thaçi odgovoren, da še ni bilo ustanovljeno Združenje srbskih občin, o čemer sta se Srbija in Kosovo dogovorila že aprila 2013. Dogovor je takrat v Bruslju kot premier podpisal Thaçi. Srbska lista Thaçiju očita še diskriminacijo Srbov in drugih Nealbancev v kosovskih ustanovah ter nespoštovanje ustave.

Vučić je presenetil z izjavo, da Srbija ne bo postala članica EU, če ne bo drastično spremenila odnosov s Kosovom. To pomeni normalizacijo odnosov Beograda s Prištino, tako kot si jo zamišlja Bruselj. Sklenil je s pojasnilom, da ne bo šlo brez pravno obvezujočega dokumenta, kar vsaj za zdaj še ne pomeni tudi priznanja neodvisnosti Kosova. Vodja srbske diplomacije Ivica Dačić je menil, da je lahko obvezujoči dokument le statusno nevtralen. Sklenil je z besedami, da kljub pritiskom članice EU, ki še niso priznale Kosova, ne bodo nikoli zahtevale od Srbije, naj prizna neodvisnost Kosova, da bi lahko postala članica EU.