Tiskane izdaje
Uporaba božjega imena na predvolilnih plakatih je »neprimerna in neokusna«, se je danes neodvisni predsedniški kandidat in nekdanji vodja Zelenih Alexander Van der Bellen pridružil obsodbi avstrijskih verskih voditeljev, da geslo svobodnjaškega tekmeca Norberta Hoferja »In Bog naj mi pomaga« ne spada na predvolilne plakate.
V nedeljo, 4. decembra, se bo z enkrat že prestavljeno ponovitvijo razveljavljenega drugega glasovalnega kroga končal cirkus z izbiranjem predsednika države, ki je letos v severni sosedi trajal približno toliko časa kot spektakularno iskanje naslednika ameriškega predsednika Baracka Obame.
Začelo se je že lani, ko je kandidaturo začelo napovedovati šest prvotnih tekmecev. Na prvem preizkusu pred avstrijskimi volivci sta se konec aprila sedanja tekmeca prebila v drugi krog, na katerem je 22. maja za las zmagal 72-letni Van der Bellen. Toda stranka 45-letnega Hoferja se je zaradi volilnih nepravilnosti pritožila, ustavno sodišče pa je njeni pritožbi ugodilo in volitve razveljavilo. Te so sprva načrtovali 2. oktobra, a je zaradi slabega lepila na že poslanih glasovnicah po pošti moral sprejeti posebni zakon, da so jih lahko prestavili na prvo nedeljo v decembru.
Grožnje s smrtjo
Tekmecema se je uspelo temeljito predstaviti že pred razveljavljenim finalom, medtem ko javnomnenjske raziskave napovedujejo, da utegne na končnem obračunu spet odločati le nekaj deset tisoč glasov. Mednarodno so avstrijske volitve postale spet zanimive pred dvema tednoma, ko je zaradi groženj s smrtjo iz neonacističnih krogov Van der Bellen dobil posebno policijsko zaščito, za novi predvolilni škandal, ki odmeva tudi v tujini, pa je pred dnevi poskrbel njegov svobodnjaški tekmec, ki je na svežih plakatih svoja nova predvolilna gesla, kakor je na primer »Za Avstrijo s srcem in dušo«, opremil z dodatkom, ki je zapisan z manjšimi črkami: »In Bog naj mi pomaga.«
Na kandidata, čigar žena in otroci so katoliki, kar je bil tudi sam, dokler ni prestopil k protestantom, se je najprej usul plaz očitkov iz njegovih lastnih veroizpovednih vrst. »Sklicevanje na Boga za politične cilje in posreden napad na druge kulture in vere pomeni zlorabo njegovega imena in vere,« so v protestnem pismu zapisali vodilni predstavniki treh glavnih avstrijskih protestantskih cerkva. Kandidata stranke, ki odločno nasprotuje vladni še vedno dokaj prijazni politiki do pribežnikov, njen vodja Heinz-Christian Strache pa je pred dnevi nemško kanclerko Angelo Merkel razglasil za »najbolj nevarno žensko v Evropi«, ker njeno gostoljubje migrantov, ki »jim je tuja naša kultura in pronicajo v naš socialni sistem pomoči«, utegne izzvati državljansko vojno, so spomnili, da Bog varuje šibke, revne in ranljive, »med katerimi so danes tudi begunci«. »Zavračamo uporabo Boga v politični kampanji,« so še zapisali verski voditelji.
»Hvala Bogu«
Kakor se za predvolilno tekmo spodobi, protest evangeličanskih duhovnikov ni ostal brez odgovora. Sam Hofer se je odzval kar na novih družbenih omrežjih, kjer je objavil besedilo himne svoje zvezne dežele Gradiščanske, nad katero bedi »očetovska roka Boga«, fotografijo bankovca ameriškega dolarja z napisom In God We Trust in naslovnico biografije o nemški kanclerki, katere naslov, ki je izvleček iz njene slovesne zaprisege, je isti kot »sporno« geslo svobodnjaškega kandidata: »So wahr mir Gott helfe.« Protestantske očitke je zavrnil tudi vodja Hoferjeve predvolilne kampanje Herbert Kickl, ki pravi, da je v tej razširjeni frazi ravno toliko zlorabe besede Bog kakor v običajnem izrazu »hvala Bogu« ali v tipičnem avstrijskem pozdravu Grüß Gott.
Katoliška cerkev se doslej ni vmešala v razjasnjevanje avstrijskih predvolilnih »teoloških« vprašanj. Eden od njenih tiskovnih predstavnikov je dejal, da Bog ni pojem, za katerega bi katoliki oziroma kristjani imeli avtorske pravice, drugi pa je povedal, da iskanje Hoferjevih motivov ni naloga Cerkve, tisti, ki v igro pripelje Boga, pa da sam nosi posledice. Ostreje se je odzval predsednik islamske skupnosti Ibrahim Olgun: »Vsaka instrumentalizacija verske vsebine je za našo skupnost nesprejemljiva.« Vodja svobodnjakov se je na facebooku Olgunu takoj zahvalil, ker je snel masko in pokazal, za koga navijajo »trojanski konji« turškega predsednika Recepa Erdoğana, ki da se vmešavajo v avstrijske predsedniške volitve. Strache se je vprašal, kako se lahko nad »instrumentalizacijo verske vsebine« pritožuje »paradni primer zavestnega mešanja religije in politike«, član vplivne turške organizacije Atib, ki je po spodletelem turškem državnem udaru po Avstriji pripravila množične demonstracije v podporo turškemu voditelju.
