Washington in Bruselj stavita na avtoritarne reforme

V luči predčasnih volitev v Beogradu je srbski vožd pozval k dialogu tudi opozicijo, ki je za zdaj še v fazi trgovanja.

čet, 02.11.2017, 09:00

Srbija vse bolj postaja dirigirana­ demokracija, ZDA in EU pa tolerirata avtoritarne tendence predsednika Aleksandra Vučića, ker vidita v njem dejavnik­ stabilnosti. Politični kapital je pridobil s prizadevanjem za izboljšanje odnosov z BiH in Kosovom.

Kljub slabotnim državnim institucijam, zoževanju medijske svobode in neučinkovitemu pravosodju v Bruslju in Washingtonu očitno upajo, da bodo sledile avtoritarne spremembe oziroma reforme od zgoraj navzdol. Na slabo stanje v medijih, kar je v parlamentu priznala tudi premierka Ana Brnabić, je Aleksandra Vučića opozoril tudi pomočnik državnega sekretarja ZDA Brian Hoyt Yee, najmočnejši srbski politik pa je moral pojasnevati tudi odnose Srbije z Rusijo. Iz skopega sporočila za javnost je bilo mogoče sklepati le to, da pogovor ni bil ravno prijeten.

Partner Berlina na Balkanu

Ni znano, ali sta Vučić in Hoyt Yee razpravljala tudi o obtoženih vojnih zločincih, ki naj bi predavali srbskim vojakom. To je napovedal obrambni minister Aleksandar Vulin, ki je izjavil, da bodo generali in oficirji vojske ZRJ, ki so poveljevali med vojno v devetdesetih, predavali na vojaški akademiji v Beogradu. Predavatelj naj bi postal tudi general Vladimir Lazarević, ki je bil leta 2009 obsojen na haaškem sodišču na 15 let zapora zaradi poveljniške odgovornosti za vojne zločine, storjene nad civilnim prebivalstvom na Kosovu. Hoyt Yee je takšno prenašanje vojaških izkušenj mlajšim rodovom komentiral le z besedami, da bi bilo kaj podobnega v ZDA nepredstavljivo.

Vučić je po zaslugi bruseljskega dialoga o normalizaciji odnosov Srbije s Kosovom in »nevmešavanja« v razmere v BiH postal tudi za Berlin neke vrste mlajši partner na Balkanu. Srbski vožd je pozval tudi opozicijo k notranjemu dialogu, ki pa ga opozicija težko sprejme resno, glede na to, da vrh njegove Srbske napredne stranke (SNS) ob vsaki priložnosti označuje njene voditelje za izdajalce.

Sezona lova na Đilasa

Čeprav še ni znano, ali bodo predčasne volitve v Beogradu res decembra ali ne, so naprednjaki že začeli predvolilno kampanjo. Razlog je bila predvsem nepreverjena novica, da bo za župana kandidiral bivši vodja demokratov in beograjski župan Dragan Đilas. Ta naj bi se dogovoril s prvakom gibanja Svobodni državljani Srbije Sašem Jankovićem, vendar tega nista potrdila ne prvi ne drugi. Kljub temu je SNS začela lov na Đilasa in ga napadla iz vseh topov.

Sedanji župan Siniša Mali, ki je napovedal, da bo odstopil pred koncem svojega mandata, je izjavil, da so se mu končno odprle oči, tako da je spoznal, da so vsa leta vlagali denar v kampanjo proti njemu prav Đilas in njegovi tajkuni. V mestni skupščini so svetniki SNS vzklikali »Đilas tajkun« in »Đilas kriminalec«. V kampanjo se je vključil tudi Vučić, ki je zaradi oprostilne sodbe pritožbenega sodišča zoper Miroslava Miškovića izjavil, naj le tajkuni vodijo državo in pokradejo vse, kar je bilo ustvarjeno v času njegove vladavine. Ko so pricurljale v javnost preverjene neuradne informacije, da sta Đilasa kot kandidata za beograjskega župana podprla Janković in šef Narodne stranke Vuk Jeremić, je Vučić poudaril, da bo kampanja še kako zanimiva, ker se bo narod spopadel s tajkuni.

Predsednik glavnega odbora SNS Nebojša Stefanović je izrazil prepričanje, da volivci v Beogradu ne bodo dovolili vrnitve tajkunov, ker to ne bi prineslo ničesar dobrega Srbiji, temveč le tajkunom. Siniša in Stefanović sta ponavljala zaprašene obtožbe na račun Đilasa. Vučić se je očitno odločil, da bo dobil volitve v Beogradu s pogrevanjem stare jedi, to je z izmišljenim bojem proti korupciji. V primeru Miškovića in Đilasa se je namreč jasno pokazalo, da gre le za predstavo. Prvi je bil oproščen, drugega pa niso nikoli aretirali, kljub tabloidnim obtožbam o lopovščinah, kriminalu, ropu in dolgovih, ki so spremljali Đilasovo upravljanje ­Beograda.

Kandidat združene opozicije?

Naprednjaki so obnovili prepoznaven repertoar obtožb in groženj iz časa, ko so ga na njihovo pobudo razrešili s funkcije beograjskega župana. Đilas je za zdaj javno povedal le to, da se še ni odločil za vrnitev v politiko, tako tudi ni komentiral navedb srbskih medijev, da mu je Vučić, ko je oblikoval svojo zadnjo vlado, ponujal funkcijo podpredsednika, zadolženega za gospodarski razvoj, čeprav naj bi bil bivši župan kriminalec, lopov in tajkun. V medijih tudi špekulirajo, da po dogovoru z Jankovićem in Jeremićem sledijo pogajanja z Demokratsko stranko (DS), Demokratsko stranko Srbije (DSS) in Dveri, kar bi pomenilo, da bo Đilas kandidat združene opozicije tako levega kot desnega političnega spektra.

Ta hip se to zdi skoraj nemogoče. Demokrati v Đilasu ne vidjo kandidata, ki bi ga podprli na volitvah. Po njihovem je še vedno možen dogovor prvaka DS Dragana Šutanovca z Jankovićem, njegova podpora Đilasu pa je prehodni nesporazum. Večina v DS si ne želi imeti ponovno le vloge infrastrukturne podpore, kot so jo imeli tudi v času, ko je Đilas vodil Beograd. Kljub temu Šutanovac ni zaprl vrat Đilasu, po mnenju poznavalcev pa bi se lahko pod Đilasov dežnik skrile vse možne opcije zaradi strahu pred ponovnim porazom na volitvah. Vse stranke v opoziciji so za zdaj še v fazi trgovanja, tako da vsi sami sebi dvigujejo ceno.

Prijavi sovražni govor