Tiskane izdaje
Dunaj – V avstrijski prestolnici, kjer je malo več kot 21.000 beguncev vključenih v program osnovne oskrbe, so si po besedah vodje tamkajšnjega mestnega oddelka za integracijo in raznovrstnost Ursule Struppe za vodilo določili geslo: »Integracija od prvega dne.«
Pravite, da skoraj polovica vseh prosilcev za azil, ki so vključeni v program osnovne oskrbe na Dunaju, živi v organiziranih ustanovah. Kaj je s preostalimi?
Druga polovica je pretežno nastanjena pri družinah, ki so sprejele begunce, ali pa pri sorodnikih. Prav tako se je nekaj beguncev organiziralo v stanovanjske skupnosti in so si skupaj poiskali nastanitev. Tudi številne nevladne organizacije beguncem pomagajo pri iskanju stanovanja. Karitas je ena od nekaj organizacij, ki deluje kot centralna enota, kamor se lahko obrnejo vsi, ki imajo na voljo stanovanje. Karitas potem tudi preveri, ali je ustrezno.
Pred kratkim ste objavili integracijsko strategijo Dunaja. Kako ste do nje prišli in kaj pomeni?
Ideja je nastala leta 2008, ko smo iskali način, kako izboljšati integracijo. Upoštevali smo nekatere mednarodne primere in se pogovarjali s predstavniki skupnosti iz Turčije in nekdanjih republik Jugoslavije, ki že več let živijo na Dunaju. Tako smo ugotovili, da sta prvi dve leti najpomembnejši in da je nujno, da se begunci takrat učijo jezika, dobijo čim več informacij in se vključijo v družbo. Vsakomur, ki želi, tako omogočimo začetni enourni individualni pogovor v 25 jezikih, v okviru katerega se določi stopnja tečaja nemščine, vodimo pa tudi jezikovne tečaje za otroke. Potem lahko pridobijo informacije glede zaposlovanja in bivanja v mestu.
Na voljo je tudi sedem informacijskih modulov, ki prav tako potekajo v številnih jezikih in jih vodijo ljudje, ki so tudi sami pred desetletji pribežali v Avstrijo. Moduli se nanašajo na različne teme, kot so zdravstvo, izobrazba, zaposlovanje, pravice in dolžnosti ter skupno življenje. Izdali smo tudi posebno izobraževalno knjižico, v kateri se beležijo znanje nemščine in poklicne kvalifikacije. Prav tako begunce takoj obvestimo o možnostih nostrifikacije dokumentov, vsak dobi tri jezikovne bone za sto evrov. Ko obišče prvi modul, dobi prvi bon in tako naprej. Del projekta so tudi zaposlitve beguncev v mestnih oddelkih, zdaj jih tako dela 350 in zaslužijo po sto evrov na mesec. Cilj je, da se zaposlijo na področjih, kjer so delali prej. Tako za občino delata dva arhitekta in kemik ter 40 učiteljev. Ideja je, da se tudi tako vključijo v tukajšnje življenje.
Sto evrov za ves mesec dela?
Na višino zneska ne moremo vplivati, to pravno določa država v skladu z zakonom o osnovni oskrbi. Prosilci so tudi omejeni na 39 ur dela na mesec, imajo pa pravico do drugih oblik podpore.
Na višino plačila za mesec dela na oddelku za integracijo ne morejo vplivati. To določa država, pravi Ursula Struppe. Foto: Mojca Zabukovec
Kako nacionalne politike na tem področju določajo mestne?
Okvire migracijske politike postavlja država, in to se pozna. Dunaj se z njeno politiko vedno ne strinja. Problem, ki se vedno znova pojavlja, čeprav nanj nenehno opozarja, ker so od tega odvisni lokalni programi, je financiranje. Zdaj je tako, da država dodeli sredstva posameznim zveznim deželam za integracijo glede na število prosilcev, toda večina jih po tem, ko pridobijo status, pride živet na Dunaj. Tukaj živi dve tretjini vseh beguncev. Zato smo prepričani, da bi se moral denar deliti glede na število beguncev, in ne prosilcev.
Kaj pa po tem, ko ljudje pridobijo status mednarodne zaščite in opravijo module, ki jih pripravljate?
Problem je, da delo pogosto dobijo kot sezonski delavci, in tega, denimo, uradna statistika ne zaznava, zato so potem v nekem trenutku spet brezposelni. Kar nekaj je tudi takih, ki sicer delajo, a ne zaslužijo dovolj in potrebujejo socialno podporo. Prizadevamo si, da bi jih čim več našlo delo na področju, ki ga poznajo. Iz Sirije, denimo, prihajajo visoko izobraženi ljudje, in če je nekdo delal v Siriji kot zdravnik, ne vem, zakaj ne bi kot zdravnik delal tudi v Avstriji. Za dolgoročno integracijo je to vendarle najpomembnejše.
