Z obrambnim zidom proti prišlekom

Na severni meji s Srbijo raste nova »železna zavesa«, dokončali naj bi jo do novembra.

Objavljeno
15. julij 2015 17.22
Boris Čibej, zunanja politika
Boris Čibej, zunanja politika

»Začelo se je! Bog blagoslovi madžarsko vojsko!« je v ponedeljek zjutraj na svojem twitterju zapisal župan mesteca Ásotthalom na jugu Madžarske László Toroczkai. Prvak skrajno desničarskega nacionalističnega Mladinskega gibanja 64 županij (HVM) se je razveselil začetka gradnje zidu na meji s Srbijo, ki naj bi Madžarsko ubranil pred navalom pribežnikov.

Na začetku tedna so kakšnih pet kilometrov od mesta Mórahalom, ki je znano po termalnih vodah, postavili prvih 150 metrov ograje. Namesto načrtovanih štirih metrov bo zdaj visoka »le« tri metre, na vrhu pa bo obdana z bodečo žico. Gradnjo 175-kilometrskega »obrambnega zidu« bodo končali do novembra, zanjo pa bodo porabili tisoč ton materiala, za katerega bodo odšteli okoli 20 milijonov evrov. V opoziciji so že pred časom izračunali, da bo celotni projekt v resnici stal desetkrat več, toda predstavniki oblasti so za časnik Népszabadság pred dnevi izjavili, da ne bo dodatnih stroškov, če bodo zid postavili vojaki, bodečo žico pa izdelali zaporniki.

Zgledovanje po drugih

V Budimpešti pravijo, da so se bili prisiljeni zateči k takšnim ukrepom zato, ker evropska komisija ni bila sposobna rešiti problema beguncev. Po podatkih Eurostata je Madžarska letos postala evropska prvakinja po številu pribežnikov, ki so prvič zaprosili za azil. S 3332 prosilci na milijon prebivalcev je Madžarska v prvem četrtletju letošnjega leta prehitela drugouvrščeno Švedsko s 1184 prosilci. Največji problem so imigranti s Kosova, saj je bilo lani od 41.215 pribežnikov, ki so na Madžarskem prvič zaprosili za azil, kar 20.910 kosovskih Albancev. Letos je naval pribežnikov še večji, saj se je v prvi polovici leta na Madžarsko zateklo več kot 75.000 prosilcev za azil, po predvidevanju urada visokega predstavnika za begunce pri Združenih narodih pa bo to število do konca leta preseglo 100.000.

V Bruslju pravijo, da ne zagovarjajo postavljanja novih ograj, ker so po stari celini šele pred kratkim porušili zidove, ki so delili evropske narode. A dokler za njihovo gradnjo ni uporabljen evropski denar, z njimi niso kršeni evropski ali mednarodni zakoni ali kratene pravice prosilcev za azil, saj »so države članice same odgovorne za varovanje svojih meja«, kakor so se izrazili tiskovni predstavniki evropske komisije. Madžarska ni prva članica Evropske unije, ki je začela postavljati novo »železno zaveso«. Zgled je našla pri Špancih, ki so z ograjami obdali svoje eksklave v Maroku, Grkih, ki so na meji s Turčijo že konec leta 2012 postavili več kot desetkilometrsko ograjo iz bodeče žice, in Bolgarih, ki so prvih 33 kilometrov ograje prepletene z bodečo žico na okoli 240 kilometrov dolgi meji s Turčijo namestili lani poleti.

»Z avtobusi se bomo odpravili na mejo. Če naši organi pregona ne bodo sposobni, bomo sami pregnali Afričane,« je mladi voditelj HVIM György Gyula Zagyva minuli konec tedna sporočil kakšnim 500 privržencem, ki so se zbrali na protipriseljenskem shodu pred budimpeško železniško postajo Keleti. »Bela Madžarska! Bela Madžarska!« so vzklikali protestniki. Eden od njih je novinarjem dnevnika Budapest Beacon povedal, da zid na meji s Srbijo ni dovolj: »Za njim bi morali stati vojaki in streljati na tiste, ki hočejo priti nezakonito v našo državo.«

Napihovanje problema

Načrtovani zid je le eden od madžarskih ukrepov proti priseljencem, ki razburjajo borce za človekove pravice. Najprej je vlada premiera Viktorja Orbána prebivalcem razdelila »posvetovalne« vprašalnike, v katerih povezujejo priseljence z naraščanjem teroristične nevarnosti, pred kratkim pa je državo oblepila s plakati, ki emigrante svarijo, naj domačinom ne kradejo delovnih mest. V madžarski opoziciji trdijo, da je problem s priseljenci napihnjen, saj je iz države v zadnjih letih več ljudi pobegnilo, kakor se jih je v njo zateklo. Samo od leta 2010 je domovino zapustilo okoli 300.000 Madžarov, v tem stoletju pa jih je s trebuhom za kruhom v tujino odšlo že pol milijona oziroma pet odstotkov prebivalstva.