Vučić: Brez opravičila in vojne odškodnine

Hrvaška predsednica in srbski predsednik govorila tudi o sporu zaradi meje.

pon, 12.02.2018, 15:50; spremenjen: 20:32

Zagreb – »Dogovorila sva se, da se bova še pogovarjala,« sta po koncu srečanja sklenila hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović in srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Opravičila in vojne odškodnine, o katerih so mediji veliko pisali, nista omenjala. Srečanje se je zgodilo v ozračju ostre besedne vojne, ki je svoj vrhunec dosegla s postavitvijo srbske razstave o Jasenovcu v prostorih Organizacije združenih narodov. Velik uspeh je bilo že to, da se je srečanje sploh zgodilo. To je priznala tudi hrvaška predsednica, ki je ob tej priložnosti nosila plašč, na katerem je bila na rokavu izvezena beseda »pogum«, povedala pa je še tole: »O marsičem sva se pogovarjala in v marsičem se nisva strinjala, vendar sva pri nekaterih vprašanjih tudi zbližala svoji mnenji.«

Zbližanje pri vprašanju pregnanih in izginulih oseb

Mnenji sta najočitneje zbližala pri vprašanju iskanja pregnanih in izginulih oseb, dogovorila sta se, da bosta oba predsednika sprejela zasebne predstavnike združenj izginulih oseb. Poleg tega je Vučić izročil Hrvaški ukradene matične knjige iz občine Glina in obljubil, da bo naredil vse, da bi našli dokumente vukovarske bolnišnice, vendar hkrati pričakuje, da bo tudi druga stran pomagala pojasniti okoliščine zločinov, storjenih nad prebivalci srbske narodnosti.

Srbski predsednik Aleksander Vučić se je srečal tudi s hrvaškim predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem. Foto: Antonio Bronić/Reuters

Če nerešenih vprašanj o meji ne bodo rešili v dveh letih z dvostranskim sporazumom, jih bodo reševali pred mednarodnimi sodišči. Srbija je bolj naklonjena mednarodnemu pravu in arbitraži, Hrvaška pa načelu katastrske meje. Kolinda Grabar Kitarović načelno podpira srbsko članstvo v Evropski uniji in Aleksandar Vučić ji je zato hvaležen, vendar »ne namerava nikogar prositi ali se komu prilizovati«. Predsednika sta še poudarila, da bi morali državi dejavneje sodelovati v pravosodju, o spreminjanju volilnega zakona v BiH pa sta soglasno povedala, da je z volilnim zakonom treba zagotoviti enakopravnost treh narodov.

Poziv k umiritvi napetosti

Predsednika sta poudarila, da je treba posodobiti železniško progo Beograd-Zagreb in pozvala k umiritvi napetosti med državama. Vučić je obljubil, da v prihodnjih sto dneh noben politik na oblasti ne bo uporabljal besed, ki bi razpihovale sovraštvo, in žaljivk, hrvaška predsednica pa je o protestih proti Vučićevemu obisku povedala, da so jih pripravile osebe z roba političnega spektra. Protest, ki se ga je udeležilo le okoli dvesto oseb, je organiziralo združenje vdov domovinske vojne, zelo očitno pa je bilo, da se ga niso udeležili tako imenovani »postavljavci šotorov«, ki so s skoraj dveletnimi protesti največ storili za spodkopavanje levičarskega predsednika in vlade ter izvolitev Kolinde Grabar Kitarović.

Najdejavnejši med njimi je bil sedanji predsedničin svetovalec za branilce Ante Deur, ki ga v teh dneh ni mogoče slišati, saj je, kakor sam pravi, zaposlen z »lepljenjem keramičnih ploščic«. Tudi tokrat se je pokazalo, da so veterani samo podaljšek HDZ. Vučića protesti niso posebno vznemirili. Zaveda se, da se o zgodovini ne more dogovoriti, zato je predlagal šestmesečni moratorij za zgodovinska vprašanja, vendar je hkrati ponovil, da sta »Jasenovac in Stepinac povezana z bolečimi vprašanji, o katerih se nimamo kaj pogovarjati«.

Dvodnevni obisk Vučića v Zagrebu spremljajo protesti. Foto: AFP

Obisk razkril razlike med predsednico in premierom

Vučićev obisk je razkril velike razlike med predsednico in premierom Andrejem Plenkovićem. O tem, kako zelo predsednica in premier nista bila usklajena, največ pove to, da je vlada, ki očitno ni vedela za povabilo, namenjeno Vučiću, vložila ostro diplomatsko noto Srbiji zaradi sporne razstave v New Yorku. Presenečenemu Plenkoviću ni preostalo drugega, kakor da med govorom v evropskem parlamentu »pozabi« na povabilo Vučiću in na predsedničino pobudo Tri morja ter spregovori o srbski vojni odškodnini. Omembo tega vprašanja so v uradu predsednice razumeli kot spodkopavanje srečanja med hrvaško predsednico in srbskim predsednikom, saj je to vprašanje sicer pomembno, vendar je zelo nerealno pričakovati, da bi ga lahko rešili. V sporazumu o normalizaciji odnosov iz leta 1996 so predvideli sklenitev sporazuma o poplačilu škode, vendar sporazuma nikoli niso podpisali. Lahko predvidevamo, da so se tako odločili zaradi nejasne metodologije in nerealnih zahtev obeh strani, ki zahtevata več kakor 40 milijard evrov odškodnine. Toda Plenković je na delovnem kosilu z Vučićem med drugimi težko rešljivimi vprašanji omenil tudi to.

Zaradi očitne neusklajenosti med hrvaško predsednico in premierom je mogoče dvomiti tudi o uspešnosti Vučićevega obiska. V nasprotju z njim, ki je ne samo predsednik Srbije, ampak tudi predsednik vladajoče stranke ter tako nadzira vlado in parlament, so pooblastila Kolinde Grabar Kitarović precej manjša, tekmovalnost s premierom pa je vse večja.

Toda srečanje bo zanimivo tudi za mednarodno skupnost, zlasti za ZDA in EU oziroma Nemčijo, saj so te države manj kakor uro po objavi novice, da bo Vučić obiskal Zagreb, sporočile, da se veselijo obiska. Zaradi teh besed mnogi na Hrvaškem sklepajo, da so srečanje izsilili. Tako ZDA kot EU bi rade za vsako ceno izvlekle Srbijo iz ruskega objema in se pri tem ne bodo posebej ozirale na hrvaške žalostinke. Hrvaški preostane samo to, da sodeluje ali le opazuje dogajanje, in to je Kolinda Grabar Kitarović na Plenkovićevo žalost prva ugotovila.

Povezane novice

Stanje med mirom in vojno nikomur ne prinaša koristi
12. februar ob 06:00
Srbski predsednik na uradnem obisku v Zagrebu: Srbija se hoče otresti dolgoletne izolacije, Hrvaška pa bi se ji rada izognila.
Prijavi sovražni govor