Zanke po parlamentarnih volitvah

Vloga hrvaške predsednice in razlik v številu upravičencev na prihajajočih volitvah

Objavljeno
03. november 2015 22.06
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb

Zagreb – Pred nedeljskimi­ parlamentarnimi volitvami na Hrvaškem ni več dileme. Če bodo rezultati med dvema blokoma tako izenačeni, kot je videti zdaj, se bo pravi boj za oblast začel 9. novembra, ko se bodo ustvarjale povolilne koalicije. Utegne se zgoditi še nekaj, kar bi lahko povzročilo ustavno krizo, volitve pa bi bile – razveljavljene.

Že pred prejšnjimi parlamentarnimi volitvami (leta 2011) so hrvaško ustavno sodišče in nevladne organizacije opozarjali vladajoče (tedaj je bil na oblasti HDZ), da med volilnimi enotami ne sme biti velikih razlik v številu upravičencev oziroma da je dopustna meja približno 5 odstotkov. Ustavni sodniki so posvarili oblast, da bi bile volitve, če se stanje ne bo uredilo, lahko nezakonite. Sodišče je namreč na podlagi podatkov iz leta 2007 opozorilo na prevelika odstopanja med številom volilnih upravičencev po volilnih enotah; to so ponazorili s podatkom iz ene od volilnih enot, v kateri je bilo za dosego mandata potrebnih 23.935 glasov, v drugi pa nekaj več kot 30.000. Leta 2011 politika ni upoštevala priporočila ustavnega sodišča, nekatera odstopanja v številu pa so se celo povečala. Takratna priporočila bržkone niso bila upoštevana, ker ta odstopanja niso bistveno vplivala na ­volilne izide.

Letos, kažejo podatki, le dve volilni enoti »upoštevata« priporočilo o dovoljenem 5-odstotnem odstopanju v razliki med številom upravičencev po volilnih enotah. Ob dejstvu in napovedih, da naj bi bili rezultati med dvema blokoma tako izenačeni, kot je videti zdaj, se kaj lahko zgodi, da bi prevelika odstopanja – na Hrvaškem je sicer 10 volilnih enot – utegnila precej vplivati na volilni rezultat. Slišati je mogoče že napovedi, da bodo po volitvah analizirali priporočila ustavnega sodišča in zahtevali oceno ustavnosti volitev, čeprav je po drugi strani mogoče zaslediti tudi dvome, da si ustavno sodišče ne bi upalo razveljaviti volitev kljub svojemu priporočilu in določilom v zakonu o volitvah.

Brez volilnega inženiringa ne gre

Ne glede na to je na Hrvaškem volilni inženiring ena najpomembnejših predvolilnih dejavnosti. Čeprav so bile vse volitve doslej legalne, je bila njihovi legitimnosti vsakokrat dodana kaka črna pika. Mediji so v zadnjih letih dokazali, da na volitvah glasujejo mrtvi, da na njih množično volijo tudi Hrvatje iz BiH in tako spreminjajo voljo volivcev doma, pa tisti z dvojnim državljanstvom, ki imajo na Hrvaškem prijavljeno fiktivno prebivališče (v nekaterih objektih, v katerih lahko živi ena družina, je nemalokrat prijavljenih 20 in več ljudi), hkrati pa se je v nekaterih volilnih enotah sumljivo povečalo število prebivalcev, ne da bi bilo to mogoče upravičiti, denimo, s podatki o nataliteti. Po nekaterih izračunih se je od leta 1992 do 2007 volilni imenik iz »neznanih razlogov« povečal kar za 800.000 imen. Velikokrat je bilo tudi slišati, da ima Hrvaška več volilnih upravičencev kakor prebivalcev, kar naj bi bil svetovni unikum (leta 2009 je na primer na Hrvaškem živelo 4.437.360 prebivalcev, volivcev pa je bilo 4.478.386). Letos naj ne bi bilo veliko težav, saj zagotavljajo, da so že prečistili volilne imenike. Kljub temu pa bodo prihajajoče volitve pravcata zakonska avantura, ki bi jo eni ali drugi, še posebej pa poraženci, utegnili kaj hitro po volilni nedelji izkoristiti sebi v prid.

Komu mandat za sestavo vlade?

Povolilni ponedeljek bi utegnil odpreti še eno vprašanje. Predsednica Kolinda Grabar Kitarović se doslej še ni natančno opredelila, komu bo podelila mandat za sestavo nove vlade. Ali tistemu, ki bo zbral največ glasov, ali tistemu, ki mu bo uspelo prinesti predsednici države 76 podpisov, kolikor je potrebno za večino v hrvaškem saboru. Številni analitiki zagotavljajo, da je več kot očitno in podprto tudi s hrvaško ustavo in zakoni, da bo oblast dobil v roke tisti, ki mu bo uspelo prinesti predsednici države 76 podpisov izvoljenih poslancev. Zoran Milanović, prvi mož levosredinske koalicije Hrvaška raste, se do tega ni opredelil, še manj njegovi sateliti, je pa zato prvi mož domoljubne koalicije, zbrane okoli HDZ, Tomislav Karamarko že dal vedeti, da je »logično, da predsednica podeli mandat najmočnejši, torej zmagovalni politični opciji«.

Kolinda Grabar Kitarović je sporočila, da »ne bo dopustila nobenega pritiska glede tega vprašanja«, hkrati pa ni dala konkretnega odgovora. S tem je medijem in politiki dala prosto pot za različne razlage in povzročanje dodatne napetosti. Navsezadnje pa tudi za možnost povolilnega, tudi ustavnega zapleta.

Zaplet na ustavnem sodišču

V začetku decembra bo potekel mandat petim ustavnim sodnikom, ki pa jim je mogoče podaljšati mandat za največ pol leta. Dva sodnika sta že odšla, na njuno mesto pa ni bil imenovan še nihče. Dodatna peterica ustavnih sodnikov bo prav tako v začetku decembra zapustila hrvaško ustavno sodišče. To pomeni, da bo sodišče namesto 13 članov štelo le šest ustavnih sodnikov in bo obstajalo le – na papirju. Za imenovanje novih ustavnih sodnikov je potrebna dvotretjinska večina, že zdaj pa je bolj ali manj jasno, da se osrednji stranki – HDZ in SDP – do junija 2016 bržkone ne bosta zmogli dogovoriti za imenovanje novih ustavnih sodnikov, zaradi česar bi se sodišče utegnilo znajti v blokadi.