Zapuščina nekdanje JLA ostaja razvojna iluzija

Zagreb – Muzil, Kupari, Šepurine, Vis ... je le nekaj pred časom še skorajda nedostopnih območij, ki jih je zasedala najprej Jugoslovanska ljudska armada, pozneje pa hrvaška vojska. Zdaj se počasi spreminjajo v turistične destinacije. Počasi.

Ko je pred nekaj meseci hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović obiskovala otoke v zadrskem arhipelagu, je na lastne oči, kot je pozneje povedala, videla, koliko turističnih možnosti skrivajo zapuščeni vojaški objekti. Teh ne manjka niti na otokih, na seznamu državnega urada, ki upravlja državno lastnino (in zanjo skrbi ter jo tudi prodaja) jih je malo več kot 500, skupaj pa zasedajo na desetine milijonov kvadratnih metrov.

Vendar je večina vojaških objektov, od katerih so številni na luksuznih lokacijah, primernih za turizem, brez urejenih lastniškopravnih papirjev, brez katastrske urejenosti in so, kot pravijo v državnem uradu za upravljanje državne lastnine (Duudi), tako imenovane katastrske luknje z oznako »zemljišče za posebne namene«. Samo na otoku Molat je kar sedem zapuščenih vojaških objektov, niti en ni vpisan v prostorske načrte.

Šepurine, Muzil

Edina svetla točka na zadrskem območju utegne postati vojašnica Šepurine pri Zadru. Obsega kakšnih sto hektarov, ima svojo letališko stezo, dolgo 1200 metrov, in odličen položaj. Zadnje čase se je kar sedem morebitnih investitorjev zanimalo za ta objekt, vendar vsi zmigujejo z glavami, ko vidijo, kako je (ne)urejeno lastništvo. »Kljub vsemu upamo, da bomo do konca leta pripravili vse potrebno, da projekt Šepurine odide v investitorske roke,« je že pred časom dejal prvi mož urada Tomislav Boban.

Eno od nekdanjih vojaških območij, kjer se je nekaj že premaknilo, pa je območje Muzil pri Pulju; mestna četrt Pulja, ki je bila dolgo časa v povsem vojaških rokah in nedostopna običajnim ljudem. Po 150 letih je območje pred kratkim le bilo predano v roke mesta Pulj. Območje je še naprej tudi v delni lasti države, a upravljanje je v rokah mesta. »Muzil, območje meri približno 170 hektarov, je prihodnost Pulja, predvideni so turistično naselje z malo več kot 220 posteljami, marina s 380 privezi, igrišče za golf in druga turistična ponudba. Zdaj je zadeva v rokah države, ki pripravlja natečaj, čeprav smo že dobili dve povsem neobvezujoči predponudbi, in sicer ene ameriške in druge francoske,« sporoča prvi mož Pulja Boris Miletić. Medtem ko v Pulju še niti ne vedo, kdaj bodo začeli karkoli graditi, kaj šele, kdaj naj bi nekdanje vojaško območje sprejelo prve turiste, so v Kuparih blizu Dubrovnika že precej korakov dlje.

Kupari, Vis

Že lani je hrvaška vlada sprejela ponudbo investitorja Avenue Group, v glavnem gre za ruski kapital, da ji odda nekdanje vojaško območje – šlo je za znano vojaško počivališče Kupari, veliko malo več kot 15 hektarov – v 99-letno koncesijo. »Načrtujemo, da bomo v prihodnjih letih vložili sto milijonov evrov, zgradili dva hotela s petimi zvezdicami in s približno 400 posteljami ter vilo na najvišji turistični ravni. Gre za verigo Ritz-Carlton, pričakujemo pa, čeprav imamo v pogodbi predviden rok dokončanja do leta 2022, da bomo prve goste sprejeli že leta 2020,« je medijem napovedal direktor hrvaškega dela Avenue skupine, Avenue naložbe, Ivan Paladina.

Svojevrstna zgodba je še dolgo časa izolirani otok Vis. Spada tudi med kraje, ki so zaradi polstoletne navzočnosti JLA posejani s pomniki na skoraj vsakem koraku. Evidenca kaže, da je na otoku 38 različnih pomnikov, od stavb komande do skrivališč za ladje in raketnih baz ter jam, v katerih se je skrival Tito leta 1944. Vela glava, skrivališče za ladje Jastog, vojašnica Samogor, v kateri je bilo tisoč vojakov, letališče Plisko polje, ki so ga leta 1944 zgradili Američani, raketna baza Stupišče, Titova jama – to so le nekatere bolj znane vojaške točke, ki jih je mogoče odkrivati sam ali s pomočjo vodnikov.

Razvojna iluzija

Dolgo časa je bil ta militarizirani otok nedostopen za turiste. Potem ko se je JLA umaknila, jih je zadrževal strah pred minami, vendar je območje že dolgo časa razminirano in varno. In tako postaja Vis eden tistih turističnih krajev, kjer bi radi zaslužili prav z vojaškim turizmom. Ogled vojaških objektov z vojaškim avtomobilom pa kleti za vina v nekdanjih vojaških rovih …

Ne glede na številne komercialne interese, povezane z ureditvijo večinoma zapuščenih in uničenih objektov, ta zapuščina nekdanje JLA ostaja zgolj razvojna iluzija. Odgovora na vprašanje, zakaj, preprosto nihče ne najde. Izjemi, ki potrjujeta pravilo, sta vojašnica Stjepana Radića v Zagrebu, ki je postala knjižnica, in vojašnica na Šolti, ki jo uporabljajo civilna združenja.