Tiskane izdaje
Zagreb – Rezultat prvega polčasa, prvega polletja, hrvaške turistične sezone je že zdaj rekorden. Vsaj tako kažejo uradne statistike. Znanih oseb iz svetovne visoke družbe na hrvaški obali ne manjka, Hrvaška pa se je znašla med petimi državami z največjo turistično rastjo. Vendar vsi le niso tako zelo navdušeni.
Vse kaže, da je Hrvaška, pravzaprav njen turistični del, od katerega je precej odvisen državni proračun – turizem prispeva med 15 in 17 odstotki BDP – dobro izkoristila prerazporeditve na turističnem trgu, povezane z geopolitičnimi spremembami in nevarnostmi, ki prežijo v Turčiji, Egiptu ali Tuniziji. Številni turisti, ki so najprej nameravali dopust preživeti v teh deželah, so si zaradi tveganih razmer pač premislili in si izbrali nove turistične cilje. Tudi Hrvaško. Časnik Financial Times je na podlagi števila prenočitev v prvem letošnjem turističnem polletju izračunal, da je med državami, ki so najbolj izkoristile razmere, poleg Italije, Portugalske, Španije in Grčije tudi Hrvaška.
Dežurni poročevalci turističnih statistik vsak dan navajajo odstotke, ki so višji od lanskih. Letališča so polna, pristanišča tudi, turistične zanimivosti, še posebej Plitvice, Dubrovnik in slapovi Krke, pa celo prepolne. Pred kratkim je urednik Financial Timesa Alec Russel prav v zvezi s tem zapisal: »Moj ljubljeni Dubrovnik je spet oblegan. Tokrat napad ne prihaja iz Srbije, ampak z letališč Gatwick in Heathrow, iz turističnih agencij in s potniških ladij.«
Svetovne zvezde …
Za dodatno reklamo poskrbijo tudi obiski znanih (in malo manj znanih) svetovnih zvezdnikov, ki največkrat z jahtami križarijo sem ter tja, nato pa fotografije razpošljejo na družbena omrežja. Hrvaški mediji jih z veseljem pograbijo. Tako so zlasti revije, ki se ukvarjajo z razglabljanjem, »kdo je kdo, kdo je s kom ali kdo ni več s kom ter kje je kdo«, z veseljem objavljale, kako ob Jadranski obali dopustujejo člani skupine U2 (Bono Vox, David Howell Evans in Adam Clayton), igralka Reese Witherspoon pa Ivanka Trump, pevka Nicole Scherzinger, člani skupine Black Eyed Peas …
Podatki o turističnih gibanjih za prvih šest mesecev leta so zdaj že uradni: 4,6 milijona turistov in nekaj več kot 18 milijonov prenočitev. Med gosti je bilo, kaže statistika, (spet) največ Nemcev, Avstrijcev in Slovencev, ki so pustili na Hrvaškem skoraj devetodstotni polletni »turistični kolač«. Julija in avgusta se število Slovencev na hrvaških turističnih destinacijah kajpada še poveča; uradna statistika bo znana prihodnji mesec.
Kot kažejo podatki hrvaške turistične organizacije in državnega statističnega zavoda, sta med destinacijami najbolj priljubljena Istra in Kvarner, kamor se je v prvi polovici leta namenila skoraj polovica vseh turistov. Najmanj so si izbirali celinske predele, za katere si turistični delavci srčno želijo (tudi z akcijo Croatia 365, s katero želijo privabiti goste skozi vse leto), da bi postali bolj priljubljeni. Vendar jim to nikakor ne uspe.
»Ne vem, zakaj. Tako kot nikomur ni jasno, zakaj hrvaška zdravilišča in terme nikakor ne morejo narediti koraka naprej in se vsaj malo približati slovenskim, ki so pravcati bum,« je za Delo dejal neimenovani vir s hrvaškega turističnega ministrstva.
… in polni supermarketi
»Ob koncu turistične sezone pričakujem več kot osem milijard evrov skupnega prihodka, kar je precej več kot lani. Težko je napovedati natančno številko, vendar vsi kazalci kažejo, da bo sezona rekordna; tako po številu obiskov kot po številu prenočitev,« je pred kratkim dejal minister za turizem Anton Kliman, ki zelo rad poudari, da je država letos v turizem vložila kar 600 milijonov evrov. Prav tako, da država že pripravlja vse potrebno za prodajo nekaj hotelov, ki so zdaj v državni lasti in »turiste pričakujejo postarani ali celo zaprti«.
Po številu obiskovalcev in turistični beri je daleč pred vsemi Dubrovnik, sledijo Rovinj, Poreč, Medulin in Umag. Prav iz Istre, natančneje Medveje, pa je zgodba, ki jo je te dni objavil reški Novi list. Gostinec Ante Bistre je namreč za časnik dejal: »Želite resnico ali laž – saj tisto, kar piše po časnikih nikakor ne ustreza resnici?« in s takim protivprašanjem vzbudil dvom o nenehnem preštevanju prihodov turistov na mejnih prehodih, potnikov na letališčih in poročilu o rekordni sezoni.
Ne pritožuje pa se le omenjeni gostinec, mediji tu in tam objavljajo, da se veliko turistov najraje prehranjuje namesto po lokalih kar z že pripravljeno hrano v supermarketih ali marketih, zato ni nič nenavadnega, da so velike trgovine, ki ponujajo tudi že pripravljeno hrano, skoraj povsod vzdolž hrvaške obale, podaljšale delovni čas tja do polnoči. Prav zaradi takih informacij, ki prihajajo s terena, marsikaterega turističnega delavca skrbi povprečna dnevna poraba povprečnega turista. Ta znaša približno 66 evrov na dan, od tega kar 40 evrov za prenočišče. Poraba se sicer povečuje, vendar precej manj, kot si želijo številni zaposleni v turizmu – teh je na Hrvaškem kar 60.000.
