Tiskane izdaje
Zagreb – Suverenost države temelji na odločitvah hrvaškega antifašističnega sveta narodne osvoboditve (Zavnoh), in ne na razglasitvi NDH, je hrvaška vlada odgovorila na tožbo, s katero skupina »oseb v Chicagu zahteva 3,5 milijarde ameriških dolarjev odškodnine za žrtve ustaškega režima«. Dve leti stara izjava ministra za zdravstvo Milana Kujundžića, ki je zagovarjal tezo, da je treba črtati Zavnoh iz ustave, je pozabljena.
Tožbo je maja lani sprožila skupina oseb na sodišču v Chicagu, odškodnino pa zahtevajo za dediče in sorodnike žrtev ustaškega režima, med katerimi so bili večinoma Srbi, Židje in Romi. Odškodnine ne zahtevajo zgolj za odvzeto premoženje, temveč tudi za trpljenje v ustaških koncentracijskih taboriščih.
Hrvaška diplomacija je potrdila, da so konec februarja prejeli ameriško diplomatsko noto, v kateri so jih seznanili s primerom Lalich in drugi proti Republiki Hrvaški. Vsebine nočejo komentirati, neuradno pa so povedali, da tožba ni utemeljena, ker Hrvaška ni pravna naslednica Neodvisne države Hrvaške (NDH), zato ne more biti odgovorna za škodo, ki jo je povzročil ustaški režim. Zunanje ministrstvo je opozorilo, da je tudi v hrvaški ustavi zapisano, da suverenost države temelji na odločitvah hrvaškega antifašističnega sveta narodne osvoboditve (Zavnoh), in ne na razglasitvi NDH.
Tožba v Chicagu ni prva, s katero so žrtve ustaškega režima v ZDA zahtevale odškodnino. Leta 2012 je sodišče v ameriški zvezni državi Severna Karolina zavrnilo podobno tožbo, s katero so zahtevali odškodnino od frančiškanov in vatikanske banke. »Zdajšnja tožba najbrž temelji na novih podlagah,« je v neformalnem pogovoru za Delo povedal visoki diplomatski vir, ki mu pravo ni tuje. Spomnil je, da »tudi Nemčija trdi, da ni pravna naslednica nacistične Nemčije, pa kljub temu še plačuje odškodnino zaradi druge svetovne vojne«.
»Zavnoh črtati iz ustave«
Tožba »skupine oseb iz Chicaga« je odkrila paleto nerazčiščenih stvari, ki so na Hrvaškem, vsaj tako se zdi, pometene pod preprogo. Ena je zagotovo izjava ministra za zdravstvo Milana Kujundžića, ki je pred dobrima dvema letoma v predsedniški kampanji izjavil, da bi iz hrvaške ustave morali črtati Zavnoh in antifašizem, saj je pravi temelj hrvaške samostojnosti in državnosti domovinska vojna v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat se je obregnil ob izjavo le Ivo Josipović, takrat še predsednik in predsedniški kandidat, ki se je potegoval za drugi mandat. Dejal je, da »Kujundžić govori nesmisle«. Kujundžić je zdaj minister za zdravstvo v konservativni vladi Andreja Plenkovića, njegova izjava pa je pozabljena.
Skoraj tako pozabljena kot letošnje odkritje videoposnetka enega od pogovorov nekdanjega predsednika Stjepana Mesića iz leta 1992. Mesić je takrat v pogovoru z neimenovanimi sogovorniki med drugim dejal, da je bil Jasenovac »delovno taborišče«, v katerem so »ljudje umirali, tako kot sicer umirajo med vojno, za različnimi boleznimi, kot sta tifus in griža«. Na posnetku je mogoče slišati njegove besede, da so »ljudi morili, preden so prišli v Jasenovac. Ko so jih pripeljali v Jasenovac, so bili pravzaprav rešeni, ker so jih potrebovali kot delavce. Včasih petnajst dni ali en mesec ni nihče umrl ali bil umorjen.« Dejal je, da so Jasenovac zaprli dve leti po vojni in da so v grobovih tudi trupla hrvaških domobrancev, ustašev in Čerkezov.
Že tako ideološko pregreto razpravo je včeraj dodatno pogrela predstavitev knjige pokojnega zgodovinarja Vladimirja Mrkocija (umrl je konec februarja) Kratka zgodovina komunizma (za nekomuniste). Zgodovinar namreč piše, da so »komunisti v pol stoletja ubili več Hrvatov kot Turki v štirih stoletjih«.
Vračilo v NDH odvzetega premoženja Židom
Delovi sogovorniki iz diplomatskih vrst v Zagrebu so opozorili, da je omenjena tožba vnovič odprla še en problem, ki ga na Hrvaškem vztrajno pometajo pod preprogo ali se ne morejo spoprijeti z njim. To so zahteve predvsem židovske skupnosti za povračilo premoženja, ki so ga ustaši odvzeli med drugo svetovno vojno. Mnogi še niso pozabili, kako je prejšnja vlada HDZ in Mosta, ki jo je vodil premier Tihomir Orešković, sprejela posebnega ameriškega odposlanca za vprašanja holokavsta Nicholasa Deana, ki je kot prednostno nalogo svojega obiska poudaril vprašanje nevračila židovskega premoženja, odvzetega med drugo svetovno vojno.
Židovska skupnost je že nekajkrat predlagala, da bi država razširila pravico do vrnitve premoženja tudi na obdobje NDH, vendar gredo te zahteve oblastnikom skozi eno uho noter in skozi drugo ven. Ni jih malo, ki zatrjujejo, da tudi zaradi velikanskih zneskov.
