Tiskane izdaje
Zagreb – »V državi, v kakršni živimo, je seznam kaznivih dejanj in zločinov, zaradi katerih več ne bo mogoče postati poslanec, nujen,« pravi dolgoletni član desne HDZ, ki je skupaj s stranko Most, s katero sta prevzeli oblast, tovrstni katalog usklajeval kar nekaj časa.
Seznam, ki bo preprečeval kandidiranje posameznikov na volitvah (parlamentarnih in lokalnih), je del sprememb volilne zakonodaje, ki se bo kmalu znašla na seji parlamenta, v rednem, in ne po hitrem postopku, kot so mislili sprva – zlasti v stranki Most neodvisnih list.
»Marsikaj se je dogajalo in precej ljudi, povezanih z različnimi kaznivimi dejanji, se je marsikdaj znašlo na volilnih seznamih. Tudi zaradi tega, predvsem pa zaradi politične higiene, je popis kaznivih dejanj nujen,« je za Delo v neformalnem pogovoru dejal dolgoletni član HDZ.
V katalogu, ki bo osrednje sito pri kandidiranju na volitvah, so se tako znašla kazniva dejanja zlorabe položaja ali pravic, zlorabe spolne nedotakljivosti otrok ali mladostnikov, dajanje ali sprejemanje podkupnine, trgovanje z vplivom. Gre za kazniva dejanja in zločine posameznikov, ki so bili spoznani za krive in pravnomočno obsojeni na kazen v trajanju najmanj pol leta oziroma šest mesecev, pa tudi za tiste, ki so na pogojni prostosti v rehabilitacijskem obdobju.
Garaža in selotejp
Če bi bil omenjeni popis sprejet že zdavnaj – napovedi je bilo veliko, vendar se kaj več ni zgodilo –, kar nekaj poslancev (in lokalnih šerifov) zagotovo ne bi sedlo v fotelje. Eden takšnih je nekdanji poveljnik obrambe v Osijeku in ustanovitelj Hrvaške demokratske zveze za Slavonijo in Baranjo Branimir Glavaš, ki je bil s petimi soobtoženci obsojen zaradi vojnih zločinov. Glavaš je sedanji saborski poslanec, zagrebško županijsko sodišče pa ga je obtožilo zaradi primerov Garaža in Selotejp. V prvem primeru so na Glavašev ukaz v garažah za občinsko stavbo v Osijeku likvidirali dva osiješka Srba, v primeru Selotejp pa gre za likvidacije ob Dravi. Ime je dobil po lepilnem traku, s katerim so bile zvezane žrtve. Letos poleti je vrhovno sodišče ugotovilo, da so na prvi stopnji napačno obravnavali obdobje, v katerem so bili zgrešeni zločini, kot »nemednarodni oboroženi spopad«, zaradi česar je v celoti razveljavila prvostopenjska sodba, sojenje pa bo treba ponoviti. Gre za prvi primer na Hrvaškem, v katerem bodo ponovili sojenje v celoti, potem ko so obtoženci že prestali zaporne kazni. Glavaš je na pogojni prostosti do junija 2017, ko se mu bo iztekla osemletna zaporna kazen, ki jo je prestal v zaporih v Bosni in Hercegovini.
Kaj pa plagiati?
Ali bo v omenjeni katalog dejanj, ki bodo ovira za opravljanje političnih funkcij, spadalo tudi prepisovanje diplomskih ali magistrskih nalog in prepisovanje člankov, bo najbrž jasneje po razpravi v saboru. Prav s plagiati pa imajo sosedje, zlasti politiki, tudi nekaj težav.
Tako se je v središču pozornosti te dni našel novi minister za znanost, izobraževanje in šport Pavo Barišić, ki so ga že pred petimi leti posebnemu etičnemu odboru za znanost in visoko izobraževanje prijavili zaradi domnevnega plagiata v prispevku v časniku Synthesis philosophica, objavljenem leta 2008. Na omenjenega ministra letijo očitki tudi zaradi domnevnih nepravilnosti, povezanih z dvojnimi izplačili dnevnic, ter da je na simpozije odhajal s tajnico in je neupravičeno dobil stanovanjsko posojilo.
Tudi diploma Miljana Brkića, sedanjega podpredsednika sabora, bi znova utegnila postati dnevnopolitična kost za glodanje. Že pred časom se je javnost dodobra zabavala z razpravami, ali je diploma Miljana Brkića prepisana ali ne. Nekatere analize so pozneje menda pokazale, da naj bi bilo kar 70 odstotkov Brkićeve diplome na policijski akademiji (diplomo je zagovarjal pred petimi leti) prepisanih. Afera se je nadaljevala na sodišču; to je presodilo, da je bilo nekaj narobe le s postopkom, diploma pa ni bila prepisana, vendar očitki ne ponehajo.
O tem, kako si nekateri predstavljajo spoštovanje zakonov, je že na prvi seji novega sklica sabora pokazal poslanec aktivistične stranke Živi zid Ivan Pernar. »Kolege poslance« je pozval, naj prenehajo plačevati RTV-prispevek (razprava je bila povezana s tem, kdo naj bi izterjeval naročniške dolgove), saj sam tega že nekaj časa ne plačuje. Ko so ga opozorili, da je pred nekaj trenutki kot poslanec prisegel, da bo spoštoval zakone države, v kateri je bil izbran za poslanca, se je zdelo, da mu je opozorilo šlo skozi eno uho noter in skozi drugo ven. Zato se številni bojijo, da se bo kaj takšnega dogajalo tudi, ko bo katalog kazenskih ovir sprejet; če ga bodo poslanci sploh hoteli potrditi.
