Znova analize in študije o notifikaciji

Ljubljana – V Avstriji so danes slavnostno obeležili 60. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe (ADP), s katero je bila vzpostavljena samostojna in demokratična Avstrija. Pri nas pa politika še vedno ne ve, ali bi jo notificirali.

Dejstvo je, opozarjata France Bučar in Ivan Kristan, da bi si Slovenija v odnosu do Avstrije zagotovila enak status kot nekdanja skupna država šele z notifikacijo pogodbe pri depozitarju Ruski federaciji.

ADP ni pomembna za Slovenijo le zato, ker je s to pogodbo natančno definirana državna meja z Avstrijo, ampak je pomemben tudi znameniti 7. člen, v katerem so definirane in določene pravice slovenske in hrvaške manjšine pa tudi ureditev vojnih grobov in spomenikov.

Na potezi je vlada

V uradu predsednika državnega zbora Milana Brgleza pravijo, da so dobili tri pobude za notifikacijo ADP. »Glede na kompleksnost problematike se je predsednik odločil, da bo pobudo odstopil odboru za zunanjo politiko in komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, v seznanitev pa jo je posredoval tudi vsem članom kolegija predsednika državnega zbora.

Predsednik odbora Jože Horvat (NSi)pravi, da pozivi ali pobude niso akti, ki bi lahko bili podlaga za odločanje o potrjevanju mednarodnih pogodb, kakršna je ADP. To bo mogoče šele, ko bo akt o notifikaciji pogodbe predlagala vlada.

Ta je v vladi Janeza Janše leta 2012 opravil razpravo, vlada pa je pripravila temeljito informacijo o notifikaciji ADP in jo označila s stopnjo tajnosti. Z informacijo so se za zaprtimi vrati na parlamentarnih odborih samo seznanili in s tem se je zgodba ustavila.

Slovenska politika zadnjih 20 let ni sprožila postopkov za notifikacijo ADP iz dveh razlogov: ker je temu nasprotovala Avstrija in ker se je zaradi tega bolj osredotočala na pragmatični vidik problema. Slovenska stran se je ves čas spraševala, kaj bi bilo najbolje za slovensko manjšino na Koroškem, saj je vseskozi obstajala bojazen, da bi lahko notifikacija otežila reševanje dvojezičnih napisov. To vprašanje so v Avstriji, takšno kot je danes, uredili leta 2011.

Politika danes

O nujnosti notifikacije ADP sta se doslej najbolj jasno opredelili v SD in ZL. V SD pravijo, da je notifikacija nujna, ker jo »vidimo kot akt polnega uresničevanja državno-pravnih razmerij in dejanje krepitve dobrih medsosedskih odnosov«. V ZL pričakujejo, da bo vlada sprožila ustrezen postopek za notifikacijo mednarodne pogodbe: »Z razpadom Jugoslavije bi bilo normalno, da vlogo skrbnika za izvajanje 7. člena pogodbe prevzame Slovenija. Svoj hlapčevski odnos do 'zahodnih demokratičnih držav', ki ga javno demonstrira s poslušnim izvajanjem ukazov neoliberalnega kapitala v preobleki bruseljskih zahtev, kaže tudi v tem primeru: Da se ne bi zamerili! Vloga države je v odgovornosti in tudi zaščiti naše manjšine v Avstriji in ne le v leporečenju in klečanju pred tujino.«

Na drugi strani poslanec NSi Jože Horvat pravi, da bi bila notifikacija ADP dobra novica, a se tudi zavedajo, da ima Avstrija pomisleke in da so v NSi privrženci bolj modre politike, ki v tem konkretnem primeru narekuje, da se bolj posvetimo uresničevanju 7. člena ADP. »Da se de facto izvaja, de iure vidik pa v tem primeru ni toliko pomemben.«

Kako bodo ravnale ostale parlamentarne stranke, še ni jasno. V Desusu (tako kot v Zaabu in SMC) pravijo, da bodo zadevo še proučili. A dejstvo je, da sta se njihov poslanec in podpredsednik DZ Primož Hainz in evropski poslanec Ivo Vajgl podpisala pod poziv o notifikaciji ADP. Ivo Vajgl pravi, da je Avstrija izigrala slovensko manjšino z ustavno ureditvijo njihovega vprašanja.

Treba se bo odločiti

Kot je za Delo povedal predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik, slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem nima usklajenega stališča do notifikacije ADP, saj obstajajo argumenti za in proti. Odločitev pa mora sprejeti Slovenija. Ko se ta tema vsakič znova pogreva, odločitve pa ni, je to po njegovem najslabša rešitev, tudi za manjšino, saj se na ta način obremenjujejo odnosi med državama.

Po njegovih besedah Avstrija neformalno tako ali tako priznava Sloveniji nasledstvo ADP, Slovenija pa se kot naslednica tudi vede. Aktualnih vprašanj, ki nujno potrebujejo rešitev, pa je še veliko in so tudi bolj nujna, je poudaril Sadovnik. Omenil je problem manjšinskega časopisa Novice, ki je tik pred propadom. Samokritično pa je priznal, da tudi manjšina včasih ni sposobna izluščiti vprašanj, ki jih mora s pomočjo Slovenije rešiti.

Predstavnica slovenske manjšine na Štajerskem, predsednica društva 7. člen Susanne Weitlaner razmišlja podobno: »Nič nimamo proti, če Slovenija ratificira ADP, a to je prvenstveno stvar Slovenije. O pravnih in političnih posledicah ratifikacije pa ne morem ugibati.«