Tiskane izdaje
»Kar se mene tiče, je konec (tekme v stranki),« je napovedal Donald Trump, ko je pometel delegate s severovzhoda. Nagnjen je k samopoveličevanju, a tokrat ima prav. Če bo prihodnji teden zmagal v Indiani in Kaliforniji, se bo do jeseni bodel s Hillary Clinton.
Včeraj je večino svojih telefonskih javljanj v ameriške jutranje televizijske oddaje že usmeril proti nekdanji zunanji ministrici. »Izprijena Hillary«, kot kliče vodilno demokratko, po njegovih besedah »igra na žensko karto«, pri čemer »veliko žensk sploh ne mara Hillary, kljub karti«, je pojasnil in še poudaril torkovo sporočilo, da ji uspeva samo zato, ker je ženska in kot moški »ne bi zbrala niti pet odstotkov glasov«. To je nemudoma sprožilo poplavo odzivov.
Ušlo je tudi Mary Pat Christie, ženi republikanskega guvernerja Chrisa Christia, ki je stala na odru za newyorškim milijarderjem, in je ob tem zavila z očmi. Neukročeni Trumpov jezik je še enkrat več pozabil nasvete novega svetovalca Paula Manaforta, ki Trumpa poskuša stlačiti v bolj predsedniški kalup. Tako naj bi prejšnji teden vodstvo republikanske stranke prepričeval, da zvezdnik resničnostne televizije »kaže podobo za volivce« in bo kmalu umiril svoje besede.
Jeseni se ZDA očitno obeta brutalna tekma med Trumpom in Clintonovo, pri čemer bi bili prvič v zgodovini priča dvoboju, v katerem ima večina Američanov negativno mnenje ne le o enem, ampak kar o obeh kandidatih. Po ponedeljkovi raziskavi javnega mnenja časnika USA Today o Clintonovi dvomi 54 odstotkov (37 odstotkov ima o njej pozitivno mnenje), o Trumpu pa 61 odstotkov volivcev (zaupa mu le 28 odstotkov).
Oba sta tako prepoznavni osebnosti, da bosta izjemno težko spremenila predstavo o sebi. K temu ni pripomogla ostra tekma znotraj obeh strank, v kateri se Trump bori proti vplivnim donatorjem in tihemu odporu vrha republikancev ter očitkom, da nima načel. Pri demokratih senator Bernie Sanders preizprašuje iskrenost Clintonove in opozarja na njene tesne vezi z Wall Streetom. Jesenske volitve bodo z njima tako postale izbira manjšega zla, kar pomeni poplavo oglasov, ki nasprotnika slika v najslabši možni luči.
Sandersov boj
Pri demokratih je skoraj zagotovo, da bo Clintonova julija na zboru stranke v Filadelfiji izbrana za njihovo predsedniško kandidatko. V svojem žepu ima že 90 odstotkov vseh potrebnih delegatov, Sandersa pa se je po upanju na čudež znašel v brezupnem boju. To po svoje priznava tudi senator, saj se je včeraj s svetovalci umaknil k ponovni oceni kampanje. A ob tem dodal, da bo v tekmi vztrajal do zadnjega glasovanja.
Boril se bo za vsakega delegata, skupaj z njimi pa nato na zboru stranke zahteval premik stranke bolj na levico in uresničitev vsaj dela zahtev, ki jih vsebuje njegova »politična revolucija«. Po pravilih demokratov lahko kandidat, ki ima najmanj četrtino delegatov, vloži poročilo manjšine in zahteva razpravo o ključnih vprašanjih. Sanders je dejal, da bo na vsak način preprečil zmago republikanca, a hkrati zahteval, da stranka prevzame nekaj njegovih stališč.
Med njimi bo zagotovo boj za dvig minimalne plače na 15 dolarjev, nasprotovanje prostotrgovinskim sporazumom (te dni potekajo tovrstna pogajanja med ZDA in EU), državno zdravstveno zavarovanje, razbitje (pre)velikih finančnih institucij, prepoved hidravličnega drobljenja za nafto in plin iz skrilavcev, brezplačno šolanje na javnih univerzah in podporo davku na izpuste ogljikovega dioksida. Poleg tega 61 odstotkov Sandersovih podpornikov in večina podpornikov Clintonove meni, da bi ga morala izbrati za svojega podpredsednika.
Majav pakt
Pri republikancih je Trumpova zmaga manj gotova, čeprav je edini, ki še lahko osvoji potrebno večino delegatov. Ob veliki prednosti, ki mu jih ankete dajejo v New Jerseyju in Zahodni Virginiji, bosta ključni glasovanji v Indiani prihodnji torek in v Kaliforniji 7. junija. V obeh ima od marca ves čas skromno prednost, zato ni čudno, da sta nasprotnika Ted Cruz in John Kasich sklenila pakt, po katerem bo prvi napadal v Indiani, drugi v Novi Mehiki in Oregonu.
A ta že kaže precejšnje razpoke, saj je Kasich dejal, naj volivci v Indiani glasujejo zanj. Cruz je včeraj poskušal pritegniti nekaj pozornosti z oznanilom, da bo za svojo podpredsedniško kandidatko izbral Carly Fiorino, nekdanjo direktorico podjetja Hewlett Packard in nekaj časa udeleženko predsedniške tekme na republikanski strani, ki je ostro napadala Clintonovo. Trump je medtem že začel predsedniško kampanjo in se včeraj razgovoril o svoji zunanji politiki, v kateri na »prvo mesto postavila ameriške interese in ameriško varnost«.
Clintonova je po besedah Marka Landlerja iz New York Timesa »zadnji pravi (zunanjepolitični) jastreb v predsedniški tekmi«. Toda včerajšnji Trumpov govor ne bo načel kredibilnosti nekdanje zunanje ministrice, saj se je tudi senator Lindsey Graham, eden najbolj izkušenih republikancev na področju zunanje politike, na tviterju norčeval iz Trumpa, da so mu pomešali strani v govoru, saj ta »nima nikakršnega smisla«.
