Tiskane izdaje
Washington - Jonathan Pollard, nekdanji ameriški obveščevalni agent, ki je bil pred tridesetimi leti zaradi prodajanja vojaških skrivnosti Izraelu obsojen na dosmrtno ječo, bi lahko postal najnovejše pogajalsko sredstvo v dogovoru o iranskem jedrskem programu.
Ujetje in obsodba Pollarda sta bila leta 1985 ena največjih preizkušenj za ameriško-izraelske odnose. Čeprav so izraelski državniki v poznejših letih večkrat poskušali prepričati uradnike v Washingtonu, naj mu zmanjšajo kazen, so njihovi pozivi vedno naleteli na gluha ušesa. Toda dva tedna po sklenitvi dogovora z Iranom, ki mu Izrael močno nasprotuje, so ZDA prvič pokazale pripravljenost, da popustijo. Zato se je začelo namigovati, da Američani Pollarda vidijo kot pogajalsko karto v pogovorih z uradnim Tel Avivom.
Novico, da bi ZDA 60-letnika, ki je v zaporu preživel polovico svojega življenja, v nekaj mesecih lahko izpustile na prostost, so po poročanju Washington Posta mnogi razumeli kot poskus Obamove administracije, da s simbolično gesto pridobi naklonjenost Izraela. Obe vpleteni strani sta na poizvedovanje novinarjem o tem, ali gre za nekakšno ameriško kompenzacijo za dogovor z Iranom, kakršno koli povezavo kategorično zanikali.
»Izrael že več let poziva k Pollardovi predčasni izpustitvi iz humanitarnih razlogov. Pozive vsake toliko časa obnovimo,« je ozadje zgodbe opisal neimenovani vir iz kabineta izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja.
Ameriška generalna državna tožilka Loretta Lynch je konec prejšnjega tedna potrdila, da je Pollard odslužil dovolj dolgo kazen in da se ameriško tožilstvo ne bo več vpletalo v njegov primer.
Hkrati je zavrnila kakršno koli politično povezavo, rekoč, da bi moral biti sodnik, ki je določil skrajni rok za njegovo pogojno izpustitev, v tem primeru izjemno daljnoviden.
