Od naše dopisnice

Streljanje se je na prvem od več kot deset prizorišč začelo malo po 21. uri v sredo, nekaj ur pozneje so napadalci obkolili luksusna hotela Tadž Mahal in Oberoi z nekaj deset talci. Policija je zasedla območje okoli obeh hotelov, s teroristi pa so obračunali komandosi, ki so jim pomagale vojaške čete. Indijski funkcionarji trdijo, da je bilo v spopadu ubitih osem napadalcev, da so jih devet zajeli, ubitih pa je bilo tudi najmanj 11 pripadnikov varnostnih sil s poveljnikom protiterorističnega odreda države Maharaštra Hernantom Karkarejem na čelu.

Včeraj je odgovornost za napad prevzela organizacija Dekan Mudžahedin in to je povzročilo dodatno zmedo. Medtem ko poznavalci razmer trdijo, da je to nova in skorajda neznana skupina islamskih skrajnežev, so strokovnjaki za terorizem v natančno usklajeni akciji prepoznali izurjenost, ki jih ni mogoče doseči brez podrobnih in dolgotrajnih priprav. Pri oboroženih napadih v Indiji, deželi z 18 uradnimi jeziki in blizu 600 političnimi strankami, je prvi mogoči razlog za incident ponavadi Kašmir. Na drugem mestu je Pakistan, v zadnjem času se je sum razširil še na Al Kaido. Očividci napada trdijo, da so po Tadž Mahalu in drugih napadenih hotelih divjali mladeniči južnoazijskega videza, ki so govorili hindu ali urdu. To pa pomeni, da teroristi verjetno niso bili tujci, marveč pripadniki kakšne indijske militantne skupine.

Poznavalci razmer sodijo, da so bili napadalci verjetno indijski mudžahidi, po domnevah indijske policije podružnica Študentskega islamskega gibanja Indije (SIMI), ki uživa podporo militantnih skupin iz Pakistana in Bangladeša. Toda to skupino pogosto zamenjajo z drugimi islamskimi organizacijami z različnimi političnimi zahtevami in motivi delovanja. Podrobnosti bo treba sestaviti v zgodbo, če hočejo priti do odgovora na vprašanje, kdo napada življenjsko pomembne centre Indije.

Odziv tujih držav na napad je bil skorajda enoten. Ogorčenje in sožalje sta izrazila tako sedanji ameriški predsednik George Bush kot njegov naslednik Barack Obama. Kitajsko vodstvo je z grozo opazovalo zmedo, ki je zajela finančno središče sosednje države, zdaj pa pozorno spremlja vsako podrobnost, ki bi lahko pripeljala do natančnejšega odgovora na vprašanje: Kdo, zakaj in s čigavo pomočjo? Mumbaj je bil v četrtek prizorišče razdejanja, ekonomske posledice terorističnega napada pa bodo še večje. Mesto z 18 milijoni prebivalcev je bilo resda že v preteklosti žrtev terorja, a se je vedno znova postavilo na noge. Kot pravijo analitiki, bo tokrat brazgotina veliko globlja in rana bolj boleča.