Damjana Kenda Hussu
1. Ne veste, da je LIFFe.
2. Veste, da je LIFFe, toda nimate oz. si ne vzamete časa.
3. Na LIFFu si ogledate samo en film.
4. Na LIFFu si ogledate samo filme iz sklopa Predpremiere.
5. Ne glasujete za Zmaja.
6. Odhajate iz dvoran takoj po koncu filma.
7. Ne jeste prepovedanih jabolk, ki padejo z LIFFovega drevesa.
Naj prvi vrže kamen tisti, ki je brez greha!
Jaz ga že ne bom!
Kajti nekaj zgoraj zapisanih naglavnih grehov - mea culpa - imam na glavi tudi sama.
Prvega zagotovo ne, kajti kot zaposlena v Cankarjevem domu in kot del festivalske ekipe prav dobro in že lep čas vnaprej vem, kdaj LIFFe bo, kdaj se nevarno bliža, kdaj se začne in kdaj ga je konec. V delovni poziciji me LIFFe zavrtinči kot tasmanski vrag iz neke risane serije in me potegne v kolesje zakulisnega stroja, v zasebni, prostočasni pozi, pa me povzdigne nad morasti november, ki je moj edini sovražnik v letu; skupaj ga premagava, razpoloviva in preženeva.
Drugega naglavnega greha ne priznam in ne prevzemam odgovornosti zanj. Spovedati bi se ga moral Cankarjev dom. Na ladji norcev se namreč poleg LIFFa gnete tudi ves preostali program in terja svoje. Obsedno stanje! Da obdržim glavo nad vodo, včasih večer namesto pred velikim platnom LIFFa prečepim pred malim ekranom domačega računalnika.
Štrevilka tri?
Če bi lahko vzela dopust, bi si ogledala najmanj trideset filmov. Z vsemi mogočimi usklajevanji jih navsezadnje vidim deset, največ tistih, ki so na sporedu za vikend, potem pa kakšnega še na DVD-ju, ki si ga sposodim iz LIFFovega arhiva.
Četrti greh je zapeljiv. Pogajam se sama s seboj ter navsezadnje podležem skušnjavi in na seznam vržem kakšno Predpremiero, Kralja in kraljico ... Verjetno je to zapuščina časov Festa po Festu; ko je bilo hudo imenitno, če si se lahko hvalil naokrog, da si nek film, ki je končno prišel na redni spored kinematografov, videl že prej.
Petega greha nimam. Vsakemu filmu, za katerega se glasuje, nalepim oceno. Tukaj imam zagotovo več vpliva na izid kot na političnih volitvah in referendumih zaradi referenduma.
V šesti greh me prisilijo drugi, ki me izrinejo s sedeža. Pogosto stoje kje na robu dvorane spremljam odjavno špico. Sicer ne vem, koliko je to še pametno, ker se v moj prezaseden, posodabljanja nezmožen RAM zelo težko shrani še kakšen nov podatek. A vendar - s tem izražam dolžno spoštovanje ustvarjalcem filma.
Kar se tiče sedmega naglavnega greha, bom zagotovo šla v raj. Nikoli ne padem daleč od LIFFa. Jabolka, sploh prepovedana, pa po filmih, ki me posebej zapeljejo v razmišljanje, glodam še dolgo potem.