Išče se lastnik revolucije

Biti ponosen na to, da je objava dokumentov revolucijam pomagala, je pošteno.

ned, 10.07.2011, 08:49
Barbara Skubic živi v Ljubljani in ima rada arabsko književnost. Kadar je ne prevaja, jo zgolj bere.

Nekaj me bega. Začetek decembra 2010 sem ob jutranji kavi prebirala povzetke diplomatskih depeš, ki jih je na svetlo dala organizacija WikiLeaks. Ne morem se spomniti, v katerem časopisu - predvidevam, da je šlo za egiptovsko izdajo dnevnika International Herald Tribune, ki je v stanovanje, kjer sem prebivala, prihajal skupaj z lokalnim The Daily News Egypt. Predvidevam zato, ker se spominjam, da sem prebrala depešo, ki je potrjevala, da je Hosni Mubarak GWB-ju zatrdil, da Irak ima orožje za množično uničevanje, in povzetek depeš, iz katerih se je, z nekoliko branja med vrsticami, dalo sklepati, da je Omar Sulejman naš človek in zelo sposoben.

Ni mi bilo čisto jasno, čemu takšna skrivnostnost, kajti zdelo se mi je, da so to v Egiptu vedeli čisto vsi. Nekaj ur pozneje sem brala povzetek drugih depeš v nekem arabskem časopisu, predvidevam, da je bil Al-Masry Al-Youm. In spet sem si mislila isto: tukaj ni ničesar, česar ne bi že vedela ali česar ne bi mogla prebrati v navadnih časopisih, na blogih ali na spletnih socialnih omrežjih. Ni bilo treba biti genij, da si vedel, da je režim skorupmiran, da spi z Ameriko in Izraelom in da policija muči zapornike. Hudiča, še pismen ni bilo treba biti!

Kar je zadevalo mene in ljudi, s katerimi se družim, so bili objavljeni dokumenti (da, dostopni so bili, brez skrbi. Lahko jih tudi sami preberete na spletni strani organizacije) sicer zanimivo branje, razkrili pa niso nič novega. Hočem reči, nič takega, česar ne bi vedela ali lahko sklepala vsaj polovica od 80 milijonov Egipčanov.

Predstavljajte si torej, kako presenečena sem bila, ko sem 13. januarja prebrala, da je Julian Assange sprožil svojo prvo revolucijo, tunizijsko. Na Tunizijo se ne spoznam posebej, zato sem si prebrala dokumente, ki jih je objavil britanski Guardian.

Težko verjamem, da Tunizijci tega ne bi vedeli, verjetno pa drži, da niso vedeli, kaj si o Ben Aliju in njegovi družini dejansko mislijo njegovi navidezni zavezniki. Točka za Wikileaks, brez dvoma. Poleg tega Assange ni kriv, če mu novinarji pripisujejo zasluge, ki mu sicer ne gredo. Sredi februarja pa je to izjavil tudi sam. Hmmm, Al Akhbar? Preverila sem pri zanesljivem viru za Libanon: Qifa Nabki je decembra menil, da bo vsaj en dokument za libanonsko politiko lahko usoden, ampak sredi februarja se je Libanon ukvarjal z drugimi problemi.

Zakaj pravzaprav to pišem? Eh, ker sem videla tale oglas. Ni mi treba razlagati, da je parodija - vem, da je, in vem tudi na kaj.

Po eni strani razumem. Od vstaj v Tuniziji in Egiptu je minilo skoraj pol leta in skrajni čas je, da si nekdo prisvoji zasluge in revolucijo.

Da bi se vstaje in odstranitve tiranov spomnili Arabci sami, je vendar nemogoče. Pobudnik, saj razumete, je moral priti iz svobodnega sveta, nekako tako, kakor je pred dvajset in nekaj leti Reagan tako rekoč sam porušil Berlinski zid. (Dajmo mu nekaj zaslug - dejansko ga je rušil njegov somišljenik. Eh, nikar tako ne zmajujte z glavo: kdaj bom spet imela priložnost kje uporabiti ta posnetek? Morala sem, bilo je močnejše od mene.)

Egiptovski aktivisti so navdušeni nad Assangeovo samohvalo, povprečni Egipčani, tisti, ki sploh vedo, kdo je, in imajo čas misliti nanj, pa začudeni. Morda jih bo pomirilo njegovo pojasnilo v pogovoru s Slavojem Žižkom in Amy Goodman na Democracy Now! (nekako od ure in dvajset naprej). Morda ne. Zakaj bi se konec koncev sploh obremenjevali z njim? Kajti ko so se leta 2004 organizirali v gibanje Kifaja, niso mislili nanj. Ko so leta 2008 organizirali splošno stavko v Mahali, niso mislili nanj. Ko so na ulicah protestirali proti policijskemu nasilju, ki je lani ubilo Haleda Saida. Dovolj verjetno je, da nanj niso mislili niti 25. januarja, na dan, ko so bile prve demonstracije - načrtovane mesece v naprej in namenoma na dan, ko praznuje egiptovska policija. Dvomim, da je kdo pomislil na Assangea, ko je 11. februarja Mubarak končno odstopil. In ko so se 8. julija tisoči spet zgrnili na trg Tahrir, verjetno tudi ne. Konec koncev o lastni državi vedo toliko več od njega. In revolucija je njihova.

Objava dokumentov o Tuniziji je Tunizijcem dala dodaten pogum, da so šli na ulice in tam ostali. Je sprožila revolucijo? Malo verjetno - vzroke so Tunizijci poznali, povod je bil samosežig. Morda Egipčani ne bi prišli na ulice v takšnem številu, če ne bi prej prišlo do dogodkov v Tuniziji, kdo ve? To vprašati na glas je upravičeno. (Ni pa nujno, da vam bo odgovor všeč.) Biti ponosen na to, da je objava dokumentov revolucijam pomagala tudi zato, ker je državljanom zahodnih držav preprečila, da bi se obrnili proč, je pošteno.

V reklamnem spotu (ki se čisto po pravici posmehuje korporacijam) uporabiti fotografije dogodkov na mostu Kasr el-Nil in si jih lastiti, trditi, da so sad tvojega dela, pa je zavajajoče in propagira mišljenje, da za vsako uspešno in civilizirano revolucijo stoji bel tip. Ta parodija zaudarja po orientalizmu.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
3 komentarji
jup

Bolje kot lastnika revolucije bi bilo treba iskati vzroke revolucije. Arabske revolucijo je v pretežni meri omogočil internet in mobiteli ki ga presenetljivo v velikem obsegu uporabljajo ljudje tudi v tehnološko manj razvitih državah Vzrok nezadovoljstva prebivalstva je pa revščina. Tudi v revoluciji posamezni udeleženci lahko veliko tvegajo
čeprav je bilo znano da delajo revolucijo ljudstva takrat kadar je tako ,da hujše ne more biti ,ko ljudje nimajo več kaj izgubiti.
. Revolucije imajo običajno ekonomske razloge , na tej podlagi pa tudi politične .
Revolucija bi morda lahko prinesla drugačna pravila pri delitev dohodkov in spremembo takozvanih vrednot. Kapitalizem je poln teorij o demokraciji , pravic,nikjer pa nič o bistvenem
za eksistenco posameznika ,to pa je ekonomska enakopravnost in pravična delitev skupaj ustvarjenih dobrin.
No in zdaj smo pri Marxu:
.V zgodovini so vedno obstajali vladajoči in podložniki,Podložniki so obsojeni na trdo delo in malo uživanja. Obsojeni na pičle pridelke zase in večje za priviligirance.
Na eni strani so kapitalisti posestniki proizvajalnih in življenjskih sredstev,na drugi pa proletariat .Ti imajo samo delovno silo,katero morajo prodajati da pridejo do življenjskih sredstev 6 ur zase,6 ur za kapitalista. Tako se kapitalisti prisvajajo neplačano, delo kot so se nekoč lastniki sužnjev in kasneje fevdalci tlačanov.

10. julij 2011, ob 15:42:56
jup

bitterswiftysweet : Niti preletel nisi zgornjega članka ,kar se vidi iz tvojega čvekanja ki ni v nikakršni zvezi z njen vsebino.
Restavriraš samo svojo bedno znanje o družboslovju ,politiki in zgodovinskih procesih in agresivno navijaš za svojega
liderja .

10. julij 2011, ob 10:53:01
bitterswiftysweet

Ivan Kramberger ali Ivek sem jaz..Ivek si ti..Iveki smo mi vsi ! PRAVICA DO RESNICE DANES(resnica o komunisticnih zlocinih napram "Slovenskemu" in Hrvaskemu narodu dan danes) !!! KAJ IMATA KRAMBERGER IN VUKOVAR SKUPNEGA...zakaj situacija kot je v JUGO "SLOVENSKI" DRZAVI..KDO SO "SLOVENSKI" IN HRVASKI POLITIKI... http://iveksemsismovsi.blogspot.com/ or http://ivankramberger.wordpress.com/ ce povezava ne deluje, vnesite v google tekst "Ivan Kramberger ali..Ivek sem jaz..Ivek si ti..Iveki smo mi vsi". Nazaj na barikade !! Naj Ivekov duh zivi naprej v vseh nas !! SMRT KOMUNIZMU; SVOBODA NARODU !!!

10. julij 2011, ob 09:58:58
3 komentarji
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej