mitjamavsar: ne vem ce je povprasevanje dovolj elasticno da bi upravicilo malim lastnikom stroske taksne raziskave in vsaj v SF je vec ali manj ze to rutina ki jo lastniki poznajo obiskovalci $7-10 lunch menu lokalov v casu kosila so redni gostje ki imajo nekje med 30-60 minut casa za odmor v sluzbi in to je za personal in kuhinjo dnevna rutina in za obiskovalce preverjena izkusnja. ce bo ena restavracija tako nabita da ne more opravit kosila v eni uri bo pac odsel cez cesto ker restavracije pac v klastru zarad vec razlogov. to je pol ze spacial in urban economics. V sloveniji je problem se toliko bolj kompleksen in dalec od perfect competition kot v SF. delovna sila studentski servis sicer bi bla se manj dinamicnavstopni pragovi in "kontrola kvalitete" za restavracije visoki in veliko cene obroka gre v verjetno rent seeking in podkupnine inspekcijam. tako da v sloveniji kasnih tektonskih premikov cez noc ni za pricakovat samo na podlagi obsezne analize trga

Men se trenutno zdijo bolj zanimive potujoce kuhinje ki v urban dwells ispodrivajo stacionarne iz vec razlogov. me zanima kako bi se v sloveniji obnesel star gasilski kombi z golazem in polento ki bi tvital okrog pozicijo in smer al pa kej taga

Crnkovic, ja, ima svoj pogled na te stvari, niti ne spremljam.

Dejstvo je, da je manjših podjetjih, predvsem v sloveniji kupčeva izkušnja totalno prepuščena naključju. Nikakor ne bi želel, da se zadeva robotizira, kot na primer to počnejo pri McDonaldsu ali v Starbuxu, a dejstvo je, da se mora s to izkušnjo nekdo konkretno ukvarjat. Nekdo se mora ukvarjat,
- kaj se zgodi kupcu v glavi, ko s ceste opazi gostilno,
- kakšno izkušnjo ima z zaposlenim (in temu primerno uredit zaposlovalne kriterije)
- kakšen je dovolje waiting time
- kako se obravnava pritožbe
- kako se obravnava pohvale
- kako se omogoči, da kupec da fidbek
- kako poskrbimo za presenečenje, ki si ga bo zapomnil
- kako ga opomnimo na ponovni obisk in koliko dni po obisku

- - -
To niso enostavne stvari in ne gre jih prepustiti natakarjem. In če to znanje uporabiš pri kateremkoli servisu ... je skrajno merljivo, ko s tem tudi nekaj dosežeš.


Osebno se že 10 let ukvarjam z uporabniško izkušnjo (predvsem na spletu). Zanima me, kje se uporabnik zdolgočasi, kje ga potegne noter, kdaj uživa, ob čem pa spoka kufre in gre drugam .. Zelo zanimiva panoga, povezana s tem je tudi Customer Experience ali pa skoraj ista zadeva Service Design.

Aja, strinjam se z demidzenom - ljubljanske ostarije,vsaj tiste na cankarjevem nabrezju, so ble zame bed njuz.

Recmo, zgodba tega poletja: gremo na vecerjo (ena kao posh ostarija tm okol macka) - dva para, vsi v kasnejsih srednjih letih, zrihtani in postirkani - midva kao tujca (tud po izgledu, verjetno) in najina znanca, on upokojen dolgoletni direktor ene ornk firme, ona podjetnica, se prav ne neki neobriti trenirkarji. Nalimana tetica na kapiji raztegne plasticen nasmeh, na katerem bi lahko pir hladil ... potem ko slis da smo "ta domaci" nas odpelje (kar nekaj miz je blo frej) k mizi pri vhodu v notranji del - torej prehod za kelnarje in scalce. OK, mal cudn gledamo, a smo prevec lepo vzgojeni da bi pizdakal .. slovenci, pac. Pride vinski kelnar, in ne da bi vedel, kja bi mi narocil in priporocil vino, zdrdra kere butelke majo. Nam stirim je pa skupno predvsem to, da smo bli tiste dni strogo na cvicku (pravjo da antioksidanti tam not delujejo samo ce cist nic ne mesas :)) .. in seveda recemo cvicka bi. Tip otrpne, temperatura face mu pade za 50 stopinj, in zasika "mi tle drzimo samo buteljke". Moja rata tecna in pripomni, da obstaja tud cvicek v nulasedem flasah. Tip jo pogleda k drek in bl pocas, ze mal nadrkano rece "mi strezemo tle sam vrhunska vina".

...

Mislm da ni treba pripomnit, da smo rocno vstal in odkorakal ven.

OK, priznam da je bila moja pripomba o orientalcih napisana malce pobalinsko. Ni bilo misljeno rasisticno (moj sef je bil nekaj casa en kitajc, zajeban kt pajkova rit, zato mogoce mal bl zajedljivo govorim o njih) - je pa dejstvo, da je v njihovi kulturi nasmesek tako samoumeven kot pri nas zahodnjakih spodnje gate.

V ameriki sem bil nazadnje pred desetimi leti, pred 9/11 (pac, druga sluzba ni zahtevala vec potovanj overthere) tako, da ne vem a so se kaj spremenili - ampak v devetdesetih letih so me vedno znova navdusevali z ne-zatezenostjo, sproscenostjo, pozitivnim odnosom .. recimo barmani, magari v najbolj zaribani irski rupetini na osmi aveniji al pa sumljivem obcestnem lokalu sred texasa so se vedno potrudili navezat cloveski stik; nikoli "japrosimkajboste",a pac pa whazzup big guy, dali vtis da so te veseli (ok, verjetno ce bi po desetih pirih zacel utrujat o svojih probleemih, bi zacel zavijat z ocmi).

Zame je bil najhujsi kulturni sok, ko sem enkrat pomotoma priletel v prago (iz atlante, potovalni agent je nasel cudno kombinacijo) .. fakin hell, man. Socrealizem par excellence. Kelnarca z bojevitim prezirljivim pogledom, zasika "jespliz" in ko ji narocim brez besed dvigne nos in odvihra v kuhinjo. Shite, a sem podoben njenmu bivsemu al kva? In tako skor povsod. Ali nalimana osladnost, ali pa prezir. Kljub cist popeglanmu izgledu (v gvantu itd). Tam so jih ucil, da je delavc ponosen in da so samo lakaji opresorjev prijazni, al neki takga...

OK, spet moram upostevat, da sem bil tam 12 let nazaj ... in majkemi da je ze cas da zamenjajo ucne programe v njihovih vrtcih..

Tako da se mi slovenija, kolikor jo opazam v beznih obiskih, zdi cist kul. Mogoce zato, ker primerjam to s sliko, ki sem sui jo ustvaril ko sem se zivel tam. Tako kelnarji kot prodajalci mi delujejo veliko bolj stranki prijazni, kot je bilo to praksa v devetdesetih letih. Je pa se dolga pot .. pa ne tolk v ustrezljivosti in keepsmiling, pac pa v tisti sproscenosti&toplini, ki sem jo opazil prei americanih. Ampak to je pa problem karakterja naroda.

Rokh: v britaniji se nisem naletel na ostarijo, ki bi bila na nivoju povprecne slovenske vaske rupetine, ki me ne bi hotela odret k merjasca. Tko da oni niso ravno merodajni. OK, recmo drugac: pojma nimajo. Razlika med njihovo ustrezljivostjo in amerisko je tud ta, da se niti ne potrudijo bit ne zoprni ne prijazni. Sam bukovi.

Disclaimer: v UK zivim v zadnjih 9 letih povprecno 12 mesecev na leto ;)

@mitjamavsar: v generaciji ali dveh tudi slovenija ne bo vec taksna kot je danes. gre za generacijo ki se vedno vidi aroganco kot nepogreslljiv del evropske omike. Aroganco in primitivizem deli tanka linija po kateri hoja ni ravno varna in zmeren nasmeh ali kaksen drug signal dostopnost zlahka resi dilemo.

Vis na primer tebi ni odvec pokomentirat lastni clanek in hkrati se malo spromovirat tvojga delodajalca. za Marka Crnkovica so pa spletni komentatorji usi in nujno zlo... vsaka interakcija pa pod castjo. Pa ni edini. Sej zato pa gre delo k hudicu, ker zanj pisejo stari fdv fosili ki ne razumejo nit moderne masovne in osebne komunikacije.

v gostilnah v ljubljani je pa nekako podobno. kot da si stopil v njihov hram zato ker nimas doma kaj jesti.

Kakorkoli obrnemo, se restavracijska izkjušnja (in nasplošno ogromno storitvenih izkušenj) ZDA vs SI preprosto ne more primerjati.

1. Da, ameriški natakarji resda živijo pretežno od napitnin, kar jasno poveča njihovo prijaznost. Kar je tudi edino pravilno --> plačani so glede na svojo učinkovitost, in njihova učinkovitost se "meri" z zadovoljstvom stranke, za kar so tudi nagrajeni. Na koncu pa smo zadovoljni vsi.

2. Tudi sicer so američani izjemno odprti in prijazni. Seveda ne vsi, ampak povprečje pa je tako na obalah kot tudi v notranjosti izjemno visoko. Lahko rečete, da je to hinavščina. Ampak, če jih zares spoznate, tudi ugotovite, da v resnici ni.

3. Standardi v ameriških restavracijah so povsem neprimerljivi z evropskimi standardi. Tudi najboljše UK restavracije se lahko skrijejo pred čisto povprečnimi ameriškimi. Stalna "dobava" vode (v steakhouse-ih se redko zgodi, da imaš kozarec vode prazen ... dobiš pa ga takoj ob prihodu), konkreten pogrinjek (mnogokrat s sveže spečenim kruhom), smiselni jedilniki, izvrstna postrežba itd.

4. Že nasplošno je kvaliteta "postrežbe" v večini storitvenih dejavnosti izredna, tudi tam, kjer ne prejemajo napitnin (trgovine, kjer ni napitnin, dobi pa prodajalec mnogokrat provizijo od prodaje) in tudi v segmentih, kot je bančinštvo.

Ne pravim, da je US obljubljena dežela in da je vse popolno. Nikakor ne. Ampak, kar se tiče storitvene dejavnosti pa so pretežno pač #1, in se lahko od njih uči vsa Evropa.

Disclaimer: v ZDA zadnjih 5 - 6 let preživim v povprečju 3 - 4 tedne / leto.

Me veseli, da ima članek toliko komentarjev in Lajkov in tvitov! Očitno je nekaj pomembnega in nekaj resničnega na tem, kar sem napisal!

@enzrovt se strinjam. Kmečki turizmi in gostilnice v ruralijah so pogosto druga zgodba. Tvoja izjava o rumencih je precej rasistična, prijaznost in komunikativnost sem opazil ne glede na raso. Lokali imajo predvsem storitveno logiko. Če se ne bo super počutil vse trenutke pri tebi, se gost ne bo vrnil.

@demidzen yelp. ja. upam da bodo popravli.

@znan napitnina je itak obvezna, ne pod vprašajem. Neverjetno prijazni so vsi, tudi vozniki avtobusov, policisti ..

@vsevidimnicnevem problem v sloveniji so pogosto ravno tadrage gostilne, kjer se pogosto natakarji vedejo primerno, a skrajno sterilno, nedomače, negostoljubno. Na popolen način drži flašo, ne zna pa povedat prijetne šale (na primer Cubo!!!)

@xedos seveda. moj članek je pavšalen .. napitnina je obvezna, ne tako kot pri nas, kjer je izjema. To, da se bi kdo drl za mano, nisem zasledil, je pa čist možno. Zelo resno jemljejo svoj džob. In če se mu zdi, da je dal vse od sebe, ti pa mu nisi dal napitnine .. možno da kdo popi*di

@gasper se strinjam. Pogovarjal sem se že s številnimi turisti in tujci, ki so na obisku ali delu v ljubljani. In vsi povejo, da imajo naši natakarji zelo čuden smisel za humor in oliko. Ter da ne spoštujejo gostovega časa.

@lapipe absolutno se strinjam. Sam poznam vsaj 5 gostilen v sloveniji, kamor se rad vračam. Recimo Skaručna (blizu Šenčurja). Recimo Rakar (Trebnje). ... To, ki jo omenjaš tud prav okej. Ampak problem je, da moraš imet srečo, da naletiš na dobro zadevo!

ma ok lublana je presrana, itak ... letos sem na obisku v slo krizaril bolj po gorenjsko kamniskem koncu - bizjak, ,kristof, narobe, danilo itd .. vse na preklet dobrem nivoju. ok, tud tista mehiska v lj zraven asa je bla cist pohvale vredna...

Se pa rajs drek pisem k da bi sel dnar prec metat turistbaitom ob ljubljanici.

tist link naj bi sel na yelp.com.. sicer ti komentarji ne dajejo prave slike, ker pac ima nezadovoljen folk vecjo tendenco komentirat kot pa zadovoljen folk.

v sloveniji so vsaj z mano precej prijazni, sploh povsod na podezeljju, se otroke so pustil za sank in jih ucil tocit pivo, ko so se zacel dolgocasit za mizo.

je pa ljubljana leglo lenuhov in tam ti zaprisejo toplo kokakolo pred nos, po moznosti se kaka grda cafurka brez zobovja, jedu pa tam itak nebi razen mgoce kasn albanski burek, ce je hudalakota.

xedos, kaj pa te moti če so kelnarji v usa ustrežljivi po službeni dolžnosti oziroma ambiciji? saj za to se gre!

ej, mič, sam tist ta prvi link pa ne dela. razen, če turisti ne zbirajo lokacij na mnenjih delosi.

okej, to o piščetu z rižem za 7 evrov+free smile fašeš tud v vsaki kitajski restavraciji v slo, sej ni treba v san francisco hodet.

ampak to o kelnarjih je pa kar res, sicer vidim, da se stvari kar hitro izboljšujejo, ampak pred leti sem doživel res kulturni šok, ampak ne v restavracijah in gostilnah, pač pa v lokalih, barih in podobnimi zadevami. še socialistično.

jaz bojl poredko zaidem v slovenske gostilne - vendar razen ene parih izjem je postrezba na nivoju. okusi tudi. in sploh pa cene.

Gremo po vrsti:
- sirok nasmeh: haloo, ostarija je bla orientalska, a ne? Ce se ti rumenc ne rezi v ksiht, pomeni da je samo minuto proc or tega da te bo zadavu. tko to pr njih laufa.

- voda na mizi: ocitno sta dajala vtis, da sta lacna.

- 6 evrov za socialno hrano kot je piscanec je cist normalna cena za chink shope; za tak dnar dobis v slovenskih ostarijah kosilo, a ne?

- hitrost postrezbe (3 min/pijaca): manjka en podatek: koliko poln je bil lokal?

- glede placevanja: ameri imajo trzno logiko: prej ko dostavijo racun, prej se bo gost oddrkal in predal mizo naslednij stranki. simplz. v evropi imamo hvalabogu se vedno vec diskretnosti - gost sam namigne, kdaj hoce oditi (in placati).

Mislm, odvisno po kakih ostarijah se svaljkas v sloveniji, ok deloma je tud odvisno kak nastop imas.

Ne poznam ameriških restavracij iz preprostega razloga, ker še nikoli nisem bil tam. Je pa članek zelo dobro napisan in zelo upravičen. Tudi pri nas se vidi, da so nekateri rojeni gostinci in vedo kako gostu ustreči brez vsiljivosti ali narejene face in pa gostinci, ki so kdo ve kako pridobili gostilno in prav pokažejo, da so jim gosti odveč, ker morajo zaradi njih delati. Normalno, da se gost raje vrne v gostilno ali restavracijo, kjer se dobro počuti, dobi kvalitetno hrano in ima stik s prijaznim osebjem. In se na daleč izogne gostilne v katero je slučajno zašel, ter je obravnavan kor neka nadlega. Vsekakor pa ni neupravičeno videnje, kjer je veliko avtov pred gostilno, je ta skoraj sigurno kvalitetna, kjer pa jih je malo avtov ali malo ljudi, pa bejži stran in si poišči drugo. Največji problem pa je, ko dobijo gostilno ali podoben objekt, negostinci, ki so primorani delati v njih. Zato vse čestitke tistim, ki se zavedajo kaj je gost, mu znajo brez prisilne ljubeznivosti ustreči in se znati tudi neprisilno pohecati. Tam, kjer se gost dobro počuti, se bo tudi rad vrnil, pa sploh ni vprašanje koliko km bo prevozil za to. Zato naj bo za dober razmislek tistim, ki pričakujejo, da gostilna naredi v hipu bogataša, čeprav v njej ne marajo gostov.

Ena od stvari, ki jo ne maram je odnos ameriških kelnarc in kelnarjev (natakarjev). Ta dva, sta bila v ameriški gostilni očitno prvič, zato ju je odnos tako navdušil. Prvič, vse ameriške gostilne so si podobne. Odnost natakarjev in natakaric je tak pač zaradi žepnine, ki je njihov edini zaslužek in se zanjo ližejo do onemoglosti. Ko jih bolje poznaš vidiš v njihovih očeh vso ameriško hinavščino. Ko sem enkrat zavrnil kozarec vina, ki vinu ni bil podoben, mi je kelnar skoraj polizal čevlje. Potem pa, ko sem mu dal samo 5% napitnine je za mano vpil, kot se za amerikanja spodobi..f..y.. Naše natakarice so čisto v redu, samo gost naj spregovori z njimi prijazno besedo, so ravno toliko zatežene, kot vsi drugi...še vse so se mi iskreno nasmejale in tudi postregle mojemu odnosu do njih primerno.

Zakaj imamo navado zagovarjati "naše" tudi takrat ko si tega ne zaslužijo. Pa še to s plehkimi izgovori in iz trte izvitimi trditvami?

Večina gostinske ponudbe v Ljubljani je pod nivojem! So temu krivi študenski boni, morda neurejena delovna razmerja ali lastniki brez pravega občutka? Ali pa morda gostje ki ne zahtevajo več in slabe ponudbe nagrajujejo s ponovnimi obiski?

Slovenci se ne smejemo in (pre)radi (samo) kritiziramo. Torej poskusimo, če gre obratno.
Ravno včeraj bili na večerji v Cantina Mexicana v Ljubljani. Prijazna, hitra in nasmejana postrežba (voda iz pipe vključena brez posebnega naročila). Če seveda mehiška restavracija šteje ...

Enostavno, v ameriki so plačani izključno s napitninami, pri nas pa na uro.

@Mitja, Tebi se sanja ne o gostinstvu.
Na zahodu se tudi plača kozarec navadne vode. Saj je treba pomiti kozarec in voda tudi ni zastonj. Sem bil doma, brez zamere, tudi pri 30° C in več, morajo biti zapeti do vratu in nositi neki predpasnik in to na vrtu, ne v klimatizirani dvorani. Jasno, da so jezni, če mu nenehoma teče po hrbtu in iz riti. Delaj en dan tako, bomo videli. Malo Te bodo pogledale tudi ose in kakšen neznan “NLP”.

Ker smo pač zjamrani slovenci in ker se ne smejimo nikoli.