Orientalski kruhki - znanstveno obdelani in preizkušeni

O peki kruha na znanstveni način.

tor, 26.07.2011, 16:42

Ste že kdaj spekli svoj kruh? Povem vam, da je to krasno opravilo. Imaš sestavne dele in iz njih narediš nek končen izdelek. V primeru kruha ima lep videz, lepo diši in tekne. Pa še prijeten občutek te prevzame, ko ga ponudiš drugim in ga tudi ti pohvalijo.

Takole mimogrede je tule recept za kruh, ki ga zadnje čase najraje delam. Zanj potrebujete:

  • 1/2 kg bele moke,
  • 1/4 kg črne,
  • 1/4 ržene moke,
  • Sveži kvas, prgišče soli in kavno žličko sladkorja, začimbo zaatar (aha, pa smo tam, kjer boste rekli: »Spet en recept s stvarmi, ki se jih ne dobi.«) Dober približek je, če prepražite sezamova semena in dodate sveže zmlet timijan, majaron in origano, vodo ter okusa polno olivno olje.

 

Najprej sveži kvas zdrobite v manjšo posodo, dodate žličko bele moke in žličko sladkorja. Prelijete s toplo a ne vročo vodo, da ne uničite kvasovk, ki komaj čakajo, da bi besno izdelovale ogljikov dioksid. Kašo dobro zmešate, da nastane lepa gosta zmes. Kvasovke imajo rade temo, zato jih prekrijte s papirnato brisačo ali krpo.

Ko kvasovke v temi počenjajo svoje, v večjo posodo stresite moke (belo, črno in rženo), dodajte prgišče soli (lepa beseda, mnogi so jo že pozabili, pomeni pa prostor med nežno ukrivljenimi prsti ter dlanjo - nekakšna ohlapna pest), ter polno ukrivljeno dlan zaatarja (oziroma njegov prej pripravljen dober približek).

Vsake toliko časa pokukajte kvasovke in ko se vam zdi, da so podvojile svojo prostornino, jih zlijte v posodo z mešanico moke in ostalega. Ne pozabite dodati še en vliv (eksperimentirajte sami, in določite, kolikšen je vaš najljubši vliv) olivnega olja. Tudi vode dodajajte po potrebi (To ne pomeni, da morati iti prej na stranišče).

Testo lahko gnetete z rokami, kar je zelo sproščujoče opravilo, lahko pa stvar malce poenostavite in uporabite mešalnik s svedrastimi mešalkami. Za dober, sočen kruh je pomembno, da je testo na koncu še kar dobro lepljivo, a ne tekoče.

Takšno testo pustite vzhajati kakšne tri četrt ure na toplem. Vzhajanje lahko tudi pohitrite tako, da daste testo v mikrovalovno pečico na najmanjšo moč za 15 minut (Verjemite, da mikrovalovi hrani niti malo ne bodo škodili, samo malce bodo zatresli molekule vode v testu, da se te segrejejo. Ko mikrovalovno pečico izključimo, se molekule vode še kakšno minutko tresejo, potem pa umirijo).

Pekač pomokate, ali pa nanj položite papir za peko, iz testa s pomokanimi rokami naredite žemljice ali kajzerice in jih daste v že prej segreto pečico na 220 stopinj Celzija. Pečete kakšne pol ure, oziroma ko vidite, da so žemljice postale prijetno zapečene in dišeče. Prijetno je tudi žemljice obrniti na »hrbet« in na njih potrkati s prstom. Če zazvonijo votlo, so spečene (iskreno povedano, še nikoli nisem doživel, da bi zazvenele drugače). Če uspete, počakajte še kakšne tri minute, da se malce ohladijo, dlje ob svežih žemljicah tako ali tako nihče ne more zdržati zaprtih ust. Dober tek!

Zakaj smo danes toliko znakov porabili za peko kruha? Zato, ker je kuhanje in peka tako zelo podobna znanstvenemu raziskovanju. Zamislimo si, kaj želimo dobiti - postavimo hipotezo. Potem pa ustvarimo okolje in uporabimo metode ter pripomočke, ki nam bodo pomagali to hipotezo postaviti ali ovreči. Včasih poskus ne uspe a to pravega znanstvenika ne zaustavi, da ne bi spreminjal parametrov in interpretiral uspehe in neuspehe.

Če želite spoznati, da ste znanstvenik tudi vi, kuhajte, pecite, spreminjajte količine sestavnih delov in dodajte še kak svoj eksperiment. Znanstveniki tudi objavljajo svoje ugotovitve, zato skušajte svoje »izume« dokumentirati. Tudi zato, da boste svetu pokazali, da ste bili prav vi prvi, ki ste ustvarili nekaj čudovito okusno novega.
Sam sem svoje orientalske kruhke pravkar dokumentiral.

Prijavi sovražni govor