Oglas je vzoren primer gverilskega marketinga, oblike tržnega komuniciranja, ki temelji na nepričakovanem, ruši norme, je usmerjen na šibko točko nasprotnika, daje možnost interakcije, se širi epidemično in povzroča izjemen komunikacijski hrup glede na vložena sredstva. Takšen pristop v tržnem komuniciranju ni nov, knjigo z naslovom »Guerrilla Marketing« je že leta 1984 napisal J.C. Levinson, vodilni človek v kar dveh svetovnih marketinških agencijah. Koncept seveda izhaja iz gverilskega načina bojevanja, ki ga pri nas bolj poznamo pod imenom partizansko bojevanje.
Beseda gverila je španskega izvora, »guerrilla« je pomanjševalna oblika beseda »guerra« oz. vojna, torej »vojnica« ali »mala vojna«. V začetku 19. stoletja je na Iberskem polotoku potekala vojna, v kateri so portugalski in španski uporniki pomagali angleškemu vojskovodji Wellingtonu pregnati mogočno francosko vojsko. Od takrat je gverilsko vojskovanje del vojaške strategije , o katerem je napisanih na stotine knjig in na tisoče študij. Zelo zanimivo je Mao Tse Tungovo pisanje iz leta 1937, kjer poudarja, da je gverilsko bojevanje pravica in dolžnost šibkejšega. Bistvo partizanskega boja je odpor proti močnejšemu okupatorju, proti kateremu je dovoljena uporaba vseh sredstev, ključen pa je element presenečenja.
V sodobnem svetu seveda uporabljajo gverilske akcije tudi največje vojske, tudi takrat ko so v vlogi okupatorja. Pri tem imajo pogosto težave z javnim mnenjem, še posebej če so akcije neuspešne. Takrat jih preprosto zanikajo, ubogi specialci ostanejo sami za bojno linijo, vlada reče, da nima nič z njimi ali da predsednik ni bil obveščen o akciji. Zlahka si zamislimo scenarij za film o neuspešni akciji ameriških tjulnjev v Pakistanu in kako bi Brad Pitt odigral Jaya Carneya, tiskovnega predstavnika Bele hiše. »I have never heard of Abbottabad«, bi rekel in se smehljal v kamero.
Če bi bil Darijan Košir, direktor UKOM-a, pravi tiskovni predstavnik, torej zelo zvit in malo pokvarjen , bi javno ogorčeno zavrnil Futurino kampanjo in spot z Urško Čepin, zatrdil, da vlada spoštuje vse, ki ne razumejo prednosti novega pokojninskega zakona ter da vlada nikoli ne bi proti njim uporabila tako neprimernega načina komuniciranja. Film bi zašel na You Tube »brez vednosti« vlade oz. UKOM-a, agencijo in gospodično Čepin bi plačala SOVA iz tajnih fondov. Mogoče bi bila oglasna kampanja potem ne samo učinkovita, ampak tudi uspešna in bi na mednarodnem oglaševalskem festivalu prišla v finale, ne samo v ožji izbor.
P.S.: Se mi zdi, da so v naši vladi v večini še zmeraj dobri fantje, res nerodni in zaletavi, ampak ne mislijo slabo. Si zelo želim, da jih zamenjajo, vem pa, da mi bo kmalu še žal za njimi.