Tiskane izdaje
Članek, objavljen v časniku Delo 20.06.2014, kaže kako pamet v tem svetu nič ne šteje. Gre za opis inteligentnih ptic, ki po človeških merilih niso lepe, niti oglašajo se po teh merilih ne lepo. So pa pametne in solidarne med seboj.
Poleg naše hiše v eni od smrek že več let gnezdi par vran. Zanimivo jih je opazovati. Moram takoj povedati, da me nikoli in prav nikoli ni nobena napadla, tudi v času gnezdenja in vzleta mladičev ne. Prav tako niso napadle koga drugega. Ne delajo škode na objektih in ne na naravnem okolju. Če kdaj pojedo kakšno češnjo ali drugi sadež, ni nič hudega. Če nismo grabežljivi in požrešni, (vrane ne znajo biti), je za vse vedno dovolj.
Ko bi bili ljudje samo toliko napadalni, kot so vrane! Ko grem na pot, na cesti vidim ali doživim mnogo silovitejše napade človeških osebkov. Mobing, rasno in socialno razlikovanje, politični spopadi, pohlep... je le nekaj dokazov, da človeška rasa ni najbolj miroljubna. Berem komentarje v časniku Delo. Nekateri, tudi objavljeni komentarji, vsebujejo toliko groženj, sovraštva..., da sem vesel, ko teh ljudi ne srečam. Človeška zgodovina ni drugega kot zgodovina vojn, uničevanj in podrejanj. Nauk, kdo je napadalnejši?
Človek je na žalost tehnološko močnejši od vrane. Ima puško, s katero jo lahko brez poprejšnje sodbe obsodi na smrt. Vrana nima v tem soočenju niti najmanjše možnosti za uspeh. Lahko se mu le umakne, ker ima sposobnost, ki je na srečo človek nima.
Človek je v delovanju, da si podredi naravo v svojo korist, le-to že tako spremenil, da imajo živali, ki živijo v naravi vedno manj možnosti preživetja. Spremenil je naravno okolje. Vdrl je njihove habitate - domove. Zato brez panike, vrana le brani prostor, kamor človek ne bi smel vstopiti. Več tolerance do bitij, ki imajo prav tako pravico do življenja.
