Tiskane izdaje
V pravrenju in divjem okolju mlade zemlje se je zgodil slučaj. Združli so se atomi v nenavadne organske molekule in le-te v neko čudno zadevo, ki je migotala v vodi .. nekaj podobnega virusu.
Če pogledamo razvoj življenja na Planetu opic, so prvotni organizmi, podobni virusom, jedli hrano direktno iz okolja. Torej presnavljali vodo in minerale, dokler se niso razvila celična jedra pra-bakterij.
Tu se je življenje ločilo v dve veji in sicer na proste enoceličarje in enoceličarje, ki žive v simbiozi z drugimi. VSI ti enoceličarji so živeli tudi na dva načina ... eni so še vedno presnavljali neživo materijo (rastline), ostali pa so jedli »direktne« in eni druge. Simbiotični enoceličarji, so ustvarjali kolonije v katerih so lažje preživeli in se tudi branili pred prostimi enoceličarji, ki so te simbiotične kolonije napadali in jedli (bolezni).
Simbiotični enoceličarji so v teh kolonijah vse bolj prevzemali posamezne funkcije kot je recimo: zajemanje hrane, predelava, izločanje, zaznavanje okolja, obramba pred napadi prostih enoceličarjev, prenos signalov itd. Taki koloniji danes rečemo organizmi (organizirani enoceličarji), podskupine enoceličarjev, ki v taki skupini skrbe za razne dejavnosti pa so organeli in organi.
V tem boju za obstanek so organizmi razvijali vse sorte organov in nazadnje so so začeli spreminjati okolje, v katerem živijo, da je njih preživetje (enoceličarjev!!) čim lažje in čim daljše (recimo: termiti).
Celo organizmi - že razvite skupine enoceličarjev - so se začeli družiti v črede (veliko kasneje primati v plemena in danes v države) zaradi bolj ekonomičnega in lažjega življenja. Enoceličarji so pospešeno razvijali različne organe za zaznavanje okolja in prenos podatkov - nevrone - in začelo se je pojavljati učenje s spominom. Najlažje so seveda preživeli tisti skupki enoceličarjev, ki so imeli v svoji simbiotični skupini/organizmu boljše nevronske povezave, bili »pametnejši« ... Pojavili so se primati.
V tem trenutku pa je prišlo do neke hitre spremembe v genskem zapisu - mutacije, zaradi katere so se dvema vrstama primatov nevronski skupki enoceličarjev začeli razvijati veliko hitreje. Možgani homosapiensa in neandertalca so napredovali precej hitreje, kot je to običajno za evolucijo. Zelo verjetno je na ta razvoj nekajkrat vplivala tudi ledena doba, kjer so nevronski enoceličarji bili stalno zaposleni z iskanjem novih načinov preživetja v tem surovem okolju. Tako draženje nevronov pa - kot vemo - vzpodbuja njihov razvoj, že pri posamezniku, kaj šele pri vrsti. Poleg tega je homosapiens enostavno iztrebil rivala/neandertalca, ki ni bil tako agresiven in je po tem zavladal Planetu opic.
ZATO, zaradi tega večnega boja za življenjsko pomembne snovi med enoceličarji, ki od samega začetka jedo eni druge in si tako zagotavljajo vir snovi iz okolja na čim hitrejši način, se moramo VEDNO zavedati, da živimo na planetu, kjer skupina enoceličarjev napade drugo zato, da pride do različnih snovi iz okolja, ki jim olajšajo ali celo omogočijo preživetje. Pa naj bo to solata, meso .. ali v zadnjem obdobju nafta, plin in druge podobne zadeve. Slednje sicer ne jemo, vendar nam pomaga preživeti ali bolj ugodno živeti.
Organizmi pa se spet združujejo v skupine s prej naštetimi cilji. V teh skupinah pomagajo en drugemu, ker je od te pomoči odvisno njih preživetje ter uničujejo »škodljive« skupine, ki pa so škodljive nasprotnikom, čeprav koristne »svojim« (medicina uničuje proste enoceličarje, vojne in industrija predelave hrane pa simbiotične enoceličarje).
Tako enostavno je to. Preenostavno, da bi lahko večina razumela. V bistvu je življenje en blesav slučaj - z vesoljskega vidika gledano, nepomemben in izredno kratek slučaj.
Vse ostale (versko-energetske) razlage so le disfunkcija nevronov. Na žalost sem s to difunkcijo obremnjen tudi sam in rad bi verjel, da se motim. Da je »nekaj več«. Pa ni!
