Tiskane izdaje
V štajerski prestolnici se je zaradi takšnih in drugačnih razlogov ZZZS cel preselil na Gregorčičevo ulico. Iz spomina mi je bila izbrisana ura sestanka, zato sem pohitela na zavod (na stari naslov na Moše Pijada), pa srečam pred starim vhodom fanta, ki je zgledal rahlo nervozen. Ko je videl novi naslov, mi je dvakrat rekel, da lahko greva skupaj. Šele v tretje je povedal, da ne ve, kje je nova lokacija ZZZS. Pa sva se sprehodila skupaj čez most in malo naprej. Po poti mi je razlagal, kako nima zaposlitve, ne denarja, o tem, da si je navsezgodaj razbil stanovanje. Da je celo noč preživel pred računalnikom in inštaliral stvari in kako mu zadeva ni delala. Da se je računalnik vsaj dvakrat sesul in da ne dela samo takrat, ko gre on iz stanovanja. Hmmmm
Ko sva hodila po mostu, je definitivno vzbujal pozornost, ker je govoril naglas in razlagal prav vsem, ki smo se znašli v njegovi bližini, pač tudi mimoidočim, kako nima mame ne očeta, kako je živel po zavodih in bil v zaporu. Kar nekaj mimohodečih je potegnilo ušesa za njegovo zgodbo.
Na trgu je govoril o tem, kako eni imajo, nekateri pa sploh nimajo nič in veselo kazal na »dobre« avtomobile, ko sva šla čez prehod. Povedal je,da ne more nikomur zaupati, da je sam in da se večkrat počuti osamljenega. Da ne ve, kaj naj naredi in da bo danes tisti dan, ko bo umrl. Tako ali drugače.
Ta fant je star okrog 20 let, s težko zgodovino in neprave pomoči raznih inšitutcij. Skozi pogovor se je opazilo znake paranoje, ko je govoril o tem, da mu nekdo hodi po stanovanju, vdira v računalnik ali da mu sledijo. Govoril je smiselno, tekoče, vedel je, kaj govori. Je pa lahko tipičen primer, kaj se zgodi s človekom, ki se ne počuti varnega in ima določeno kilometrino za sabo. Najmanj. Pokazal mi je nož, ki ga je nosil kar v žepu, za vsak slučaj, če bi ga kdo napadel. Počutil se je ogroženega. Ni videl smisla in ni imel upanja. Ker nima zaposlitve, nima denarja. Vsaj dva krat je ponovil,da jim bo na zavodu danes povedal svoje mnenje...
Med pogovorom in na poti mi je priznal, da ga je strah narediti, kar se je za ta dan odločil, ker se je pogovarjal z mano: ubiti sebe ali drugega, da bodo zaradi njega... in da bo zažgal svoj blok, ker mu vsi težijo,... samo poslušala sem ga in odgovarjala ali replicirala...
Ko sva končno našla ZZZS na Gregorčičevi, je informatorka takoj začutila, da nekaj ne bo v redu. Povprašala sem po pisarnah, kjer lahko najdeva njegovo svetovalko, mojega svetovalca. Pospremila sem ga do vrat svetovalke, mu še naložila, naj ne obupa in naj gre v šolo, pa je imel že drugo zgodbo tudi o tem...
Pustila sem ga pred vrati in odšla k svojemu svetovalcu. Potrkala ter vljudno vstopila, vprašala, kdaj sva danes zmenjena. V svojem stilu odgovori, da zagotovo ne zdaj. Me povpraša po priimku in napove, da sem naročena čez dobro uro. V tem mu začnem pripovedovati zgodbo, da sem bila na stari lokaciji, ker nisem vedela,da so se preselili, nakar me ustavi in pravi, da imam problem, ker če nisem javila spremembe, ker sem jo tako ali drugače dolžna posredovati zavodu, da če sem spremenila telefonsko, jim morem to javit. Skratka: prebere telefonsko, ki je taprava, samo povem mu, da sem vmes na to pozabila in se prikazala na starem naslovu, kjer pa sem srečala tega fanta.
Poskušam mu naprej razložiti, kaj in kako se je zgodilo. Da je fant zelo verjetno paranoičen, vso zgodbo, da ima v žepu nož itd. On je takoj poklical v pisarno sodelavke, da jo opozori, koga ima pred vrati. Povedala mu je, da se fanta sliši. Kolega ji je predlagal, naj pokliče varnostnico in tudi policijo.
Svetovalec me je opozoril, da bo posredoval mojo telefonsko številko za primer, da bodo poklicali policijo ali bi bilo potrebno dati kakršnokoli izjavo. Ja, super! Komaj čakam!
Moja izjava: Upam, da mu nisem naredila več škode kot koristi!
V tem primeru se lahko kaj hitro zgodi kaj narobe: če/ali ko bo zagledal varnostnico ali policaja, se bo počutil še bolj ogroženega... Če bi v tako situacijo vstopil psiholog ali terapevt, bi ga poskušal predvsem pomiriti, s pravo »diagnozo« mu bi s terapijo lahko pomagal, fantu, ki ne ve, ne kam ne kako in mu je preostalo le malo kart v rokah, da se nazaj vključi v družbo in zaživi!
